Strahovlada
Michael Crichton
| Založba | Mladinska knjiga |
| Leto izdaje | 2008 |
| ISBN | 978-961-01-0565-7 |
| Prevod | Vasja Bratina |
trda vezava
638 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > kriminalni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Triler Michaela Crichtona Strahovlada o okoljskih problemih in globalnem ogrevanju je doslej dvignil veliko prahu in dobil zagrizene nasprotnike in predane občudovalce.
Čeprav je zgodba izmišljena, je pisatelj z natančnim študijskim pristopom hotel povedati, da sta globalno ogrevanje in okoljska katastrofa le mit korporacij, ki pod krinko skrbi za okolje polnijo svoje žepe.
Odvetnik Evans se znajde v močnem primežu nasprotujočih si interesov; svoje delo za veliko okoljevarstveno organizacijo, vodi jo Nick Drake in financira bogataš George Morton, čuti kot plemenito, saj si prizadeva za omejitev globalnega ogrevanja.
Ko pa nenadoma Morton umakne veliko denarno donacijo in še istega večera umre v prometni nesreči, se Evansovo življenje začenja obračati v nepredvidene smeri; sumljivo obnašanje nekdanjih prijateljev ga popelje na razne konce sveta, kjer vedno bolj spoznava vladavino strahu, teror korporacij, za njimi pa grozljiv teroristični načrt, ki bo ogrozil življenja milijonov ljudi …
Recenzija Bukla
Konec lanskega leta je umrl Michael Crichton (1942–2008), vodilni avtor tehnotrilerja, ki je pred skoraj dvajsetimi leti spet obudil dinozavre, ki jih je potem v film prelil Steven Spielberg, potem pa skoraj petnajst let vztrajal na izjemni povezavi med knjigami in filmom, v katerega so prelili veliko njegovih del. Pred petimi leti je v kinodvorane prišla še zadnja ekranizacija njegovega romana, in sicer Časovna past, njegovi naslednji romani pa so za sedaj ostali samo v knjižni obliki, v kateri pa so še vedno posegali po zgornjih mestih najbolj prodajanih knjig. V Strahovladi, ki jo lahko beremo kot Crichtonovo interpretacijo globalnega segrevanja, nam avtor prek glavnega junaka, odvetnika Petra Evansa, ki se znajde na preseku različnih interesov – od okoljevarstvenih do korporativnih – in zato kmalu tudi v nevarnosti, spet splete kompleksno in hitro tekočo zgodbo. V njej zagovarja tezo, da je okoljska katastrofa le mit korporacij, ki pod pretvezo skrbi za okolje služijo mastne denarje, s čimer si je pridobil tudi mnoge zagrizene nasprotnike.
Samo Rugelj
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
