mehka vezava
20 x 13 cm
300 g
272 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > kriminalni roman
Založnik o knjigi
Suban, policijski inšpektor iz obmejnega mesteca, se znajde v prestolnici, da bi poiskal hčer Hano, študentko, ki je po pričanju na rutinski policijski preiskavi zoper tatu koles izginila brez sledu. Zapleti, presenečenja in tudi nemoč, ki jo doživlja med iskanjem, razgalijo neprijetno resnico, da o svoji hčeri le malo ve in da jo je kot oče izgubil že zdavnaj prej. Njegovo iskanje tako postane tudi razreševanje odnosa s hčerjo, obenem pa odstre pogled v mračno zakulisje, ki se skriva za bleščečo fasado prestolnice.
Knjiga, ki prepleta dve liniji pripovedi, Hanino in Subanovo, je postavljena v čas protestov oziroma vstajništva. Z družbeno kritično ostjo in zanimivim pogledom »od zunaj« – pisateljica je namreč priseljenka – motri stvari in pojave, ki jih sprejemamo kot samoumevne, neobremenjeni pogled na prestolnico, ki ji z lahkoto najdemo paralelo v dejanskem svetu, in neprizanesljivi komentarji življenja zdaj in tukaj pa privabijo tudi kakšen nasmešek. Roman se spogleduje z žanrom kriminalke in pri tem gradi na suspenzu, ki poskrbi za napeto branje, vendar ritem pripovedi ne pristaja na zapovedi niti akcijskega niti klasično analitičnega kánona kriminalke. Lahko bi rekli, da je značilno slovenski, malce liričen, veliko je reminiscenc, dogajanje v romanu ne poteka le na površini snovnega sveta, temveč tudi v duhu in mislih protagonistov. Tak literarni pristop deluje prepričljivo in izvirno, tudi v okviru žanra, kolikor ga ne prerašča.
Erica Johnson Debeljak je že z romanom Antifa cona (2012) začrtala nove smernice svoje pisateljske poetike. Zanjo značilne teme, kot so vprašanja identitete, drugega, razseljenosti, je postavila med najstnike in povezala s svetom onkraj zakona. V njen literarni svet tako vstopi policijski inšpektor Suban. S Tovarno koles avtorica nadaljuje začrtano linijo.
Recenzija Bukla
Ohlapen žanrski okvir knjige je kriminalka: policijski inšpektor Suban, tokrat kot običajen civilist in oče, raziskuje izginotje hčere Hane, s katero je že davno izgubil stik. Indici so skopi: nejasna povezava s postavnim mladeničem Domnom, tatom koles, ki svoje početje razume kot dejanje upora, transgresijo nepravičnega družbenega sistema, ki ga je kriza naredila vidnejšega. Kot motivna podvojitev v romanu stoji propadla, zapuščena tovarna koles, spomin na neke druge, bolj cvetoče čase in obenem rojstni kraj vstajniških gibanj. Roman je pisan izmenjaje z dveh pripovednih perspektiv – očetove in hčerine – , ki sprva tečeta ločeno, na koncu pa se stakneta. Avtorica z natančnim opisovanjem bleščeče fasade slovenske prestolnice spretno razgalja tudi njen globlji ustroj: pospešeno turistifikacijo, politično skorumpiranost, razslojevanje, brezperspektivnost mladih ipd. A v prvem planu je predvsem očetovo iskanje samega sebe, rahljanje lastne otrdelosti, ponovno odpiranje življenju. »Da bi iskal, moraš biti živ. In da bi bil živ, moraš ljubiti.«
Maša Ogrizek, Bukla 112-113
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.