Zemljevidi tujih življenj

Recenzija Bukla

Najnovejši Mazzinijev roman, ki je izšel samo malo za tem, ko je za Otroštvo prejel kresnikovo nagrado, na vznemirljiv način povezuje urbano in ruralno, ob tem pa v ozadju ves čas obračunava s slovenskimi stereotipi. Glavni junak je kartograf Robert, vase zaprti srednjeletnik, ki mu je pred časom umrla žena (kar ga je tako streslo, da se še ni uspel nazaj vklopiti v družbo). V Istanbulu poceni kupi ukraden iPad, potem pa, ko ga po mnogih poskusih uspe aktivirati s pravilno kodo, presenečeno ugotovi, da je njegova lastnica Slovenka z našega podeželja. To ga kmalu spodbudi, da začne podrobneje raziskovati njeno življenje, saj njene fotografije in zapisi na Facebooku kažejo na nenavadno osebno zgodbo, ki ni brez zveze z aktualnim družbenim trenutkom. Zato se odpravi tudi na krajše počitnice v njen domači kraj. Tu je pravo leglo slovenske patologije, od lokalnega veljaka Egona, ki vodi vse večje posle, vključno s hotelom in prodajo traktorjev, obenem pa se z debelimi knjigami ves čas tudi poljudnoznanstveno izobražuje, do v usodo vdanih sokrajanov in sokrajank, ki so po eni strani vdani v sedanjo razporeditev ekonomske moči, po drugi pa sanjajo o revoluciji in drugačnem družbenem sistemu. Robertov vdor v to okolje seveda ne bo minil brez posledic. Zanesljivo pisanje letošnjega kresnikovega nagrajenca.

Samo Rugelj, Bukla 125

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.