Kukavičji mladič

Recenzija Bukla

Mohamad Abdul Monaem (1965) je v Slovenijo prišel kot sirski begunec. Za seboj je pustil vse: družino, dom, domovino in delo. Iz uničenega Alepa, kjer je imel do izbruha državljanske vojne svojo založbo, ga je pregnal nasilni Asadov režim. Roman o begunstvu pripoveduje o dogodkih in ljudeh, ki jih je srečal na poti v neznano. Govori o nevarnosti, bližini smrti, neznanski utrujenosti in obupnih življenjskih razmerah. O vodnikih in prevoznikih po ilegalnih poteh. O mnogih dlaneh, ki so od beguncev v stiski zahtevale denar in še več denarja. Pripoveduje pa tudi o drugih beguncih: ženskah, otrocih in moških. Njihova življenja so se za kratek, toda intenziven čas križala, nato za vedno razšla. Zgodba je izpovedana v pesniškem jeziku, ki tesnobo obarva s presunljivo lepoto tistega, kar sega onkraj človeškega življenja. Vanjo so vpletene tudi refleksije o družbenopolitični situaciji v Siriji in o tem, kaj pomeni bežati v neznano in kaj postati tujec. Monaemov pesniški prvenec Jutranja klapa in roman Palestinska črna kumina sta pred državljansko vojno izšla v Siriji. V času bivanja Sloveniji je izdal zbirko pesmi 21 žensk iz Ljubljane, o njegovem življenju je Andraž Rožman pisal v knjigi Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano. 

Maja Črepinšek, Bukla 185

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.