Lahko bi ji bilo ime Leda
Marko Gregur| Založba | Pivec |
| Leto izdaje | 2026 |
| ISBN | 978-961-7249-50-7 |
| Naslov izvirnika | Mogla bi se zvati Leda |
| Leto izdaje izvirnika | 2025 |
| Prevod | Klarisa Jovanović |
trda vezava
21,5 x 15 cm
350 g
200 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
hrvaško leposlovje
Založnik o knjigi
Intimen roman o paru, ki si želi tistega, kar se drugim zdi samoumevno – otroka, družino, prihodnost … Zgodba o upanju, ki se vztrajno vrača, tudi ko se zdi, da je vse že izgubljeno. O ljubezni, ki se uči potrpežljivosti. O krhkosti telesa in trdnosti srca.
Pripovedovalec, ki je tokrat moški, nas popelje skozi svoje otroštvo, družinske legende, izgube, rituale in drobne spomine, ki sestavljajo človeka. V ospredju pa je pot do starševstva: zdravniške sobe in čakalnice, testi in izvidi, razpoke, ki jih odpre nemoč, ter tišina, ki jo lahko prebije le nežnost med dvema. Ko se možnost lastnega otroka počasi oddaljuje, se začne druga pot – pot posvojitve. Ta razkrije nova vprašanja, predsodke, strahove in globoko željo, da bi nekomu postala dom.
Iz knjige
Pet do sedmih, skrajni čas, da se odpravim, čeprav moram na poti v službo prečkati samo bližnji travnik. Poljubim jo in že je na nogah. Gre v kopalnico in jaz za njo. V rokah že drži tester. Polula se in nato zreva v tisto paličico, sedé drug ob drugem na robu kadi v upanju, da je čarobna.
Nič, reče.
Prezgodaj je, odgovorim in jo objamem.
Recenzija Bukla
Ganljiv roman večkrat nagrajenega hrvaškega pisatelja in urednika zagrebške založbe Neolit Marka Gregura (1982), ki smo ga v slovenščini že spoznali (Kako je zagorel presvetli Trombetashizh, Litera 2017), je avtobiografsko obarvana pripoved o paru, ki si močno želi otroka, vendar se sooča z neplodnostjo in zapletenimi postopki umetne oploditve, posvojitve, pa tudi rejništva. Pripovedovalec piše namišljena pisma deklici, nesojeni hčerki, ki bi ji lahko bilo ime Leda. Ta deklica morda nikoli ne bo postala del njegove družine, vendar ji v pismih iskreno pripoveduje o sebi, svojem otroštvu, odnosu z ženo Jano in predvsem o bolečini ter hrepenenju po lastni družini. Med dolgotrajnim in ponavljajočim čakanjem na rezultate umetne oploditve in drugimi birokratskimi preprekami Ledo nagovarja kot svojo bodočo hčer, bralcu pa ponuja intimen uvid v moška čustva, strahove, upanje in razočaranja, kar je v zgodbah o neplodnosti dokaj redka perspektiva.
Renate Rugelj, Bukla 194
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Kako živeti? Življenje Michela de Montaigna z enim vprašanjem in dvajsetimi poskusi odgovora 28,50 € Dodaj v košarico
