Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Lahko bi ji bilo ime Leda

Marko Gregur
Lahko bi ji bilo ime Leda Novo
29,90 € 29,90 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Pivec
Leto izdaje 2026
ISBN 978-961-7249-50-7
Naslov izvirnika Mogla bi se zvati Leda
Leto izdaje izvirnika 2025
Prevod Klarisa Jovanović

Tehnične lastnosti
trda vezava
21,5 x 15 cm
350 g
200 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
hrvaško leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Intimen roman o paru, ki si želi tistega, kar se drugim zdi samoumevno – otroka, družino, prihodnost … Zgodba o upanju, ki se vztrajno vrača, tudi ko se zdi, da je vse že izgubljeno. O ljubezni, ki se uči potrpežljivosti. O krhkosti telesa in trdnosti srca.

Pripovedovalec, ki je tokrat moški, nas popelje skozi svoje otroštvo, družinske legende, izgube, rituale in drobne spomine, ki sestavljajo človeka. V ospredju pa je pot do starševstva: zdravniške sobe in čakalnice, testi in izvidi, razpoke, ki jih odpre nemoč, ter tišina, ki jo lahko prebije le nežnost med dvema. Ko se možnost lastnega otroka počasi oddaljuje, se začne druga pot – pot posvojitve. Ta razkrije nova vprašanja, predsodke, strahove in globoko željo, da bi nekomu postala dom.

Iz knjige

Pet do sedmih, skrajni čas, da se odpravim, čeprav moram na poti v službo prečkati samo bližnji travnik. Poljubim jo in že je na nogah. Gre v kopalnico in jaz za njo. V rokah že drži tester. Polula se in nato zreva v tisto paličico, sedé drug ob drugem na robu kadi v upanju, da je čarobna.

Nič, reče.

Prezgodaj je, odgovorim in jo objamem.

 

Recenzija Bukla

Ganljiv roman večkrat nagrajenega hrvaškega pisatelja in urednika zagrebške založbe Neolit Marka Gregura (1982), ki smo ga v slovenščini že spoznali (Kako je zagorel presvetli Trombetashizh, Litera 2017), je avtobiografsko obarvana pripoved o paru, ki si močno želi otroka, vendar se sooča z neplodnostjo in zapletenimi postopki umetne oploditve, posvojitve, pa tudi rejništva. Pripovedovalec piše namišljena pisma deklici, nesojeni hčerki, ki bi ji lahko bilo ime Leda. Ta deklica morda nikoli ne bo postala del njegove družine, vendar ji v pismih iskreno pripoveduje o sebi, svojem otroštvu, odnosu z ženo Jano in predvsem o bolečini ter hrepenenju po lastni družini. Med dolgotrajnim in ponavljajočim čakanjem na rezultate umetne oploditve in drugimi birokratskimi preprekami Ledo nagovarja kot svojo bodočo hčer, bralcu pa ponuja intimen uvid v moška čustva, strahove, upanje in razočaranja, kar je v zgodbah o neplodnosti dokaj redka perspektiva.

Renate Rugelj, Bukla 194

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...