25. ura

Recenzija Bukla

Včasih me slovenski prevod kake knjige pošteno in prijetno preseneti. Ko sem na knjižni polici neke knjigarne zagledal 25. uro Davida Benioffa, sem takoj vedel, koliko je ura. Eden boljših filmov leta 2002, ki ga je režiral Spike Lee, v njem pa je glavno vlogo odigral Edward Norton, je bil posnet po scenariju Davida Benioffa, ki ga je ta napisal po svojem romanu iz dveh let poprej, in se je pri nas predvajal pod naslovom Poslednja noč. V hitrem in dinamičnem romanu spremljamo zadnjo noč Montyja Morgana, preden se mora zaradi prestajanja kazni, ki si jo je prislužil s preprodajanjem mamil, zglasiti v zaporu. Freska sodobnega newyoškega življenja – ki jo predstavljajo tako utrinki iz Montyjeve preteklosti kot tudi dogodki zadnjega večera, ki se ga Monty nameni preživeti s prijatelji, ob tem pa poravnati še nekaj neplačanih ­računov – je v filmski obliki dobila še novo dimenzijo, ki je roman zaradi svoje letnice nastanka še ne premore: Poslednja noč je bil namreč eden prvih filmov, ki je ­gledalce soočil s tedaj še zmeraj šokantnim pogledom na »ground zero«.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.