Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka | Miti |
Leto izdaje | 2007 |
ISBN | 978-961-01-0162-8 |
Prevod | Andrej Stopar |
poltrda vezava
454 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
kitajsko leposlovje
Založnik o knjigi
Su Tong nam v tem romanu z razkošno domišljijo odstre popolnoma drugačen in nepričakovan svet skrivnostne kitajske preteklosti. Pripoved se dogaja v obdobju cesarske dinastije Qin (221 pr. n. št.- 206 pr. n. št.), ki je vladala prvi enotni državi na Kitajskem, ko so začeli graditi tudi dosti pozneje dokončan kitajski zid. Junakinja Binu prihaja iz vasi, kjer ženske ne smejo jokati, zato jim tečejo solze iz drugih delov telesa; Binu se tako najprej nauči jokati z lasmi. Pozneje se poroči s srčnim izbrancem Quiliangom, s katerim srečno zaživita.
Potem ko njenega moža odpeljejo med naborom za gradnjo Velikega zidu, se Binu odloči, da ga bo poiskala. Odpravi se na tisoč lijev dolgo potovanje proti Lastovičji gori, da bi mu odnesla zimska oblačila. Na poti jo čakajo številne prepreke in nepričakovani zapleti, vendar Binu kljub vsemu ostaja odločna in zvesta možu do samega konca.
Recenzija Bukla
Knjiga predstavlja kitajski prispevek k zbirki Miti, ki združuje dela velikanov sodobne svetovne književnosti. Su Tong je eden najvidnejših kitajskih pisateljev našega časa, v pričujočem romanu pa nam razkriva svoj pogled na starodavno zgodbo iz kitajskega ljudskega izročila. Binu prihaja iz vasi, kjer je zaradi dogodkov v preteklosti jok prepovedan, torej se prebivalci naučijo jokati z drugimi deli telesa. Ker ji mama kmalu umre, zna Binu jokati samo z lasmi, zato se je vaščani izogibajo. Sreča se ji nasmehne, ko se poroči s siroto Quiliangom, vendar njen mož nenadoma izgine. Izkaže se, da so ga oblasti odpeljale, da bi pomagal graditi Veliki zid. Binu se odpravi na dolgo pot proti Lastovičji gori, da bi poiskala moža in mu izročila zimska oblačila. Na potovanju, polnem preizkušenj in nenavadnih doživetij, ji družbo dela le slepa žaba, ki išče svojega sina. Ganljiva zgodba o moči ljubezni in predanosti, ki da človeku misliti.
Polona Prodnik
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.