Bledi ogenj
Vladimir Nabokov
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka | Kondor |
| Leto izdaje | 2011 |
| ISBN | 978-961-01-1581-6 |
| Naslov izvirnika | Pale fire |
| Leto izdaje izvirnika | 1962 |
| Prevod | Branko Gradišnik |
| Spremna beseda | Jelka Kernev Štrajn |
| Urejanje | Andrej Koritnik |
trda vezava
12,5 x 18,5 cm
530 g
456 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
rusko leposlovje
Založnik o knjigi
V dementnih mladih letih je bil čas,
ko sem zasumil, da edino jaz
o tem, kar je po smrti, nič ne vem,
170 čeprav je dobro znano vsem ljudem –
da nič ne slutim, ker sem žrtev intrige,
ki so v njej zbrani vsi ljudje, vse knjige.
Gradus je bil dolgo član vseh mogočih duhamornih levičarskih organizacij. Nikoli ni še ubil, čeprav je v svojem sivem življenju bil nekajkrat blizu temu. Pozneje je zatrjeval, da so ga za to, da naj izsledi in umori kralja, določile karte, ki so tako pokazale – vendar pa ne pozabimo, da jih je zmešal in preobrnil Nodo.
Recenzija Bukla
Nabokov (1899–1977) ni samo kontroverzna Lolita, erotična Ada ali strast, šahovska Lužinova obramba, jetniško Vabilo na usmrtitev, dramatična Camera obscura ali pa avtobiografska Govori, spomin, ne, Nabokov je napisal tudi Bledi ogenj (1962), nekakšnega predhodnika postmodernizma, za prenos v slovenščino pa »prevajalski Mount Everest,« kot je lani zapisal Branko Gradišnik (ta prevod bi se moral znajti v najožjem izboru za Sovretovo nagrado). Gre za nekakšen tridelni literarni hibrid, ki ima v začetku 999 verzov dolgo pesnitev fiktivnega Johna Shada (večina drugih prevodov je opustilo ritem in meter), v nadaljevanju obsežne komentarje pesnikovega soseda in njegovega preučevalca in avtorja predgovora k pesnitvi, paranoičnega in samopoveličevalnega Charlesa Kinbota (njegove opombe so potem še izdatno pokomentirane s prevajalčeve strani), na koncu pa je še poseben, s strani Kinbota izdelan indeks z dodatnimi informacijami (imena, pojmi itn.), ki jih po njegovem za (raz)umevanje potrebuje bralec. Tako gre v Bledem ognju za intrigantno, ne samo postmodernistično, temveč že tudi za metafikcijsko knjigo (od njenega nastanka je pol stoletja!), mojstrovino, v kateri se na različne načine prepletajo razni pomeni in na vseh koncih vznikajo različne zapletene strukture. Knjiga je po mnenju avtorice spremne besede Jelke Kernev Štrajn večja od svojega stvarnika, saj po njenem prinaša veliko vsebin, ki se jih avtor pri pisanju ni zavedal, zato jo je označila za »umetnino, ki je (bila) korak pred svojim ustvarjalcem«. Delo, s katerim je Nabokov razkazal tako svoje pesniško mojstrstvo kot cerebralno inteligenco.
Samo Rugelj, Bukla 72-73
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
