Bolšja palača

Založnik o knjigi

Kakor je za Shafakovo značilno, je roman pisan z izrazito ironično distanco, ki včasih prehaja celo v sarkazem in je še posebej učinkovita v uvodnem in zaključnem delu romana, ki šele na koncu pravzaprav dobi skoraj tragične razsežnosti.

Roman Bolšja palača je nenavadna zgodba, ki sledi pripovedni strukturi Tisoč in ene noči, da nas seznani z nekoč ugledno, zdaj pa vse bolj zanemarjeno stanovanjsko hišo Bonbon, pred katero se kopičijo smeti in v kateri razsajajo bolhe. Pred mnogimi leti jo je dal za svojo bolno ženo zgraditi ruski emigrant. Toda zgodba o času, v katerem je nastala palača, je samo uvod v vse bolj nenavaden preplet usod današnjih prebivalcev te ‘palače’, ki predstavljajo precej verodostojen in hkrati grotesken prerez današnje turške (oziroma istanbulske) družbe: univerzitetni profesor, frizerska dvojčka, postarana Madam tetka, študent, veri predani gospod Hadži Hadži, naivna Modra ljubica ...

Kakor je za Shafakovo značilno, je roman pisan z izrazito ironično distanco, ki včasih prehaja celo v sarkazem in je še posebej učinkovita v uvodnem in zaključnem delu romana, ki šele na koncu pravzaprav dobi skoraj tragične razsežnosti.

Iz knjige

Obrazi nekaterih ljudi so kot s kožo pokriti magneti. Vse dobro in slabo, vsi vrhunci in padci, srčika in bistvo njihove osebnosti so na njih. Z obrazi razmišljajo, se pogovarjajo, sprehajajo, prepirajo, postajajo lačni, občutijo srečo, ljubezen, oziroma se z njimi ljubijo. Njihova telesa so nujni, čeprav brezizrazni podstavki, zgolj dodani, da nosijo obraze. Takšni ljudje so v bistvu obrazi, ki se gibljejo. Prav zato ne morejo nikoli prikrivati občutkov. Karkoli čutijo, se jim popolnoma in nemudoma odraža na obrazu.

o Avtorici

Elif Shafak je mednarodna priznana britansko-turška pisateljica in pripovedovalka. Objavila je 21 knjig, od katerih je 13 romanov, njene knjige pa so prevedene v 58 jezikov. The Island of Missing Trees (Otok pogrešanih dreves) je bil finalist za nagrado Costa, britanske književne nagrade, nagrado RSL Ondaatje in nagrado Women’s Prize for Fiction. 10 Minutes 38 Seconds in this Strange World (10 minut in 38 sekund v tem čudnem svetu) je bil nominiran za nagrado Booker in nagrado RSL Ondaatje ter izbran za Blackwellovo knjigo leta. Štirideset pravil ljubezni je BBC izbral med 100 romanov, ki so oblikovali naš svet. Arhitektov vajenec je bil izbran za The Queen’s Reading Room.

Elif ima doktorat iz političnih ved in je poučevala na različnih univerzah v Turčiji, ZDA in Veliki Britaniji, med drugim na St Anne's College, Oxford University, kjer je častna članica. Ima tudi častni doktorat humanističnih ved Bard College. Je članica in podpredsednica Kraljeve družbe za književnost in je bila izbrana med 100 najbolj navdihujočih in vplivnih žensk BBC-ja. Shafak je zagovornica pravic žensk, pravic LGBTQ+ in svobode izražanja, navdihujoča javna govornica in večkratna govornica TED Global. Sodeluje v pomembnih publikacijah po vsem svetu in je bila nagrajena z medaljo Chevalier de l'Ordre des Arts et des Lettres. Leta 2017 jo je Politico izbral za eno od dvanajstih oseb, »ki vam bodo dvignile duha«. Bila je članica žirije številnih literarnih nagrad, med drugim PEN Nabokov Prize, in predsednica Wellcome Prize. Shafak je prejemnica mednarodne literarne nagrade Halldór Laxness za prispevek k »obnovi umetnosti pripovedovanja«. Leta 2024 je Shafak prejela medaljo predsednika Britanske akademije za »izjemno delo, ki kaže neverjetno medkulturno raznolikost«. Njena spletna stran je na voljo na naslovu www.elifshafak.com, njen Substack pa se imenuje »Unmapped Storylands«.