Čas koz
Luan StarovaZaložba | Cankarjeva založba |
Zbirka | Moderni klasiki |
Leto izdaje | 2019 |
ISBN | 978-961-282-352-8 |
Naslov izvirnika | Vremeto na kozite |
Leto izdaje izvirnika | 1993 |
Prevod | Aleš Mustar |
Spremna beseda | Lidija Dimkovska |
Urejanje | Andrej Blatnik |
trda vezava
25 x 16 cm
460 g
160 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
makedonsko leposlovje
Recenzija Bukla
Prevodov makedonske književnosti v zadnjem času ni na pretek, zato smo lahko zelo veseli, da smo v slovenščini dobili prvo delo Luana Starove (1941), makedonskega klasika, ki se je v mednarodno literarno zavest usedel ravno s svojim romanom Čas koz iz leta 1993. Luan Starova je makedonski pisatelj albanskih korenin, njegova družina pa se je kmalu po njegovem rojstvu preselila v Makedonijo, tako da je na svoji koži izkusil vse odtenke bivanja v balkanskem kotlu ter v nenehno tlečih družbenih in političnih razmerjih, ki so pihala čez južni Balkan. Vse to se odraža tudi v njegovih romanih, povezanih v fascinantno Balkansko sago, skupek (do sedaj) sedemnajstih romanov, ki jo je Starova začel v začetku devetdesetih z romanom Očetove knjige (ta motiv je prisoten tudi v pričujočem romanu), nadaljeval pa ravno z romanom Čas koz. Dogajanje romana je postavljeno v Skopje v letih po koncu druge svetovne vojne, ko se je partija odločila urbanizirati ruralna območja balkanskih gorskih predelov, to pa se ji je zdelo najlažje tako, da bi kmetom, ki so se na odročnih predelih preživljali (tudi) s pomočjo koz, z direktivo odredila usmrtitev teh koristnih živali. Koze so namreč obtoževali tudi zelo negativnih vplivov na okolje, krivili so jih za zmanjševanje obsega gozdov itn., z njihovim iztrebljanjem pa bi kmete preobrazili v delavski razred in zastavonoše socialistične revolucije. Vendar stvari ne tečejo povsem po načrtih, kar spremljamo s perspektive odraščajočega mladeniča, v katerem gre brez dvoma prepoznati biografske poteze samega avtorja, ki nam s to fresko povojne Makedonije izpiše prepričljiv milje, v katerem so pomenljiva že sama imena koz, denimo Stalinka, ki jih oče pripelje k hiši. Samo upamo lahko, da dobimo še kak prevod tega izvrstnega avtorja, ki je – denimo v Franciji – dobil tudi nekaj neusahljivih sledilcev in sledilk, ena od njih je bila vir tudi za enega od Starovih nedavnih romanov.
Samo Rugelj, Bukla 149
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.