Dedek in top
Ota Filip
| Založba | Družina |
| Leto izdaje | 2020 |
| ISBN | 978-961-04-0738-6 |
| Naslov izvirnika | Děda a dělo |
mehka vezava
303 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
češko leposlovje
Založnik o knjigi
O nesmiselnosti vojne na češko humoren način
Ota Filip je roman Ded in top najprej napisal v nemščini pod naslovom Der Großvater und die Kanone, po več kot tridesetih letih (2009) pa se je odločil, da ga bo na novo napisal v češčini, razširil ga je namreč s češkimi pripetljaji in še dodatnimi motivi dedovega neposrečenega vojskovanja v Dolomitih. Roman, navdihnjen po resnični zgodbi, je postavljen v čas prve svetovne vojne. Glavni junak se kot konstruktor velikanskega topa s svojo četo odpravi na fronto v Dolomite, kjer naj bi odločilno sodeloval v spopadih na avstrijsko-italijanski fronti. Tam doživlja absurdne zgodbe: poveljstvo velikanski top nenehno prestavlja, pri tem pa iz njega tako rekoč sploh niso izstrelili nobene krogle.
Roman je napisan v češkem prisrčno duhovitem slogu in na svež način ponuja vpogled v to, kako mali človek doživlja prvo svetovno vojno.
Ota Filip (1930–2018) je bil češki pisatelj, novinar in radijski urednik. Leta 1970 je bil zaradi spodkopavanja republike obsojen na 18 mesecev zapora, zatem je emigriral v Nemčijo, kjer se je zaposlil kot publicist ter urednik. Po izgnanstvu se nikoli ni vrnil nazaj na Češko, uvrstil pa se je med najpomembnejše češke pisatelje, živeče v pregnanstvu. Dobil je vrsto literarnih nagrad, leta 2012 pa mu je češki predsednik podelil medaljo za zasluge na področju umetnosti. Ota Filip je še eden redkih preostalih pomembnih čeških pisateljev 20. stoletja, ki še ni bil preveden v slovenščino.
Recenzija Bukla
Švejkovsko duhovit in žalosten, z ironijo zaznamovan roman z zgodbo, sestavljeno iz dveh resničnih usod v eno samo, pripoveduje o prvi svetovni vojni na italijanski fronti. Visoko na pobočja tritisočakov češki vojaki v avstro-ogrski vojski mukoma vlačijo največji top vseh časov, povsem nov izum. Neznansko težak top bi moral biti zmagovito skrivno orožje, a iz njega nikoli ne izstrelijo granate, čeprav med prenašanjem z vrha na vrh moštvo umira pod plazovi in granatami nasprotnikov. A tudi popiva, kvanta, kadi, debelo goljufa nadrejene na Dunaju, si pripoveduje sočne anekdote in se spominja predvojnih časov. Med njimi je izumitelj topa, pisateljev ded, vojaški inženir, ki o dogajanju piše vojni dnevnik. Na začetku romana raje prepusti ženo, prelestno operno pevko, očarljivemu sovražnikovemu vohunu, kot da bi mu predal načrte za svoj top. Do konca romana se mu razkrijeta nesmiselnost vojne in lastnega izuma, a svoje lepe žene noče nazaj, čeprav bi mu jo vohun zdaj prav rad vrnil. Dodatna draž grenko-sladkega protivojnega romana je, da so se na prav teh bojiščih, ki se v sto-in-stokilometrski črti od krajev tik za sedanjo mejo vlečejo globoko v Dolomite, borili tudi številni Slovenci. Ta roman je tudi njihova zgodba.
Maja Črepinšek, Bukla 158
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
