Dediščina izgube

Recenzija Bukla

Lanski dobitnik Bookerjeve nagrade je že peti zapored, ki je hitro dobil prevod v slovenskem jeziku, hkrati pa je to po Bogu majhnih stvari pisateljice Arundhati Roy iz leta 1997 spet novi nagrajeni roman kake indijske pisateljice. Kiran Desai je še mlada pisateljica (1971), ki je pred devetimi leti debitirala z romanom Hullabaloo in the Guava Orchard, v katerem so, podobno kot pri ­Dediščini izgube, v ospredju teme preseljevanja in njegovih posledic. Njeno novo delo se dogaja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Glavna zgodba se vrti okoli nekdaj spoštovanega, britansko šolanega, sedaj pa upokojenega sodnika z imenom Jemubhai Popatlal Patel, ki v času socialnih nestabilnosti in nepalskih upornikov živi z osirotelo vnukinjo Sai in svojim kuharjem v hribovski vasi Kalimpong ob vznožju Himalaje. Jemubhai s svojimi lovskimi puškami in angleško omiko upornikom predstavlja odlično tarčo, v teh revolucionarnih časih pa vseeno ostane tudi nekaj časa za ljubezen, ki vzplamti med najstnico in njenim nepalskim učiteljem Gyanom. Z drugo zgodbo nas Desai popelje v New York, kjer kuharjev sin Biju živi človeka nevredno in ilegalno življenje. S tem avtorica splete vez med tretjim in razvitim svetom ter vse skupaj zaprede v prefinjeno sentimentalen roman o večnem boju za ohranjanje tradicionalne, osebne in kulturne integritete v času postkolonialistične modernizacije.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.