Delo noči

Recenzija Bukla

Nedavno smo v slovenskem prevodu lahko prebrali avtobiografski roman avstrijskega pisatelja mlajše generacije To sem vendar jaz. V njem je z veliko mero humorja in samoironije ustvaril lik Thomasa, ki napeto čaka odzive na svoj roman (Delo noči) in z mešanimi občutki spremlja velik literarni uspeh svojega prijatelja Daniela (Kehlmanna) in njegove knjige Izmera sveta. V apokaliptičnem romanu Delo noči, s katerim se je uvrstil na vrh seznama najboljših romanov po izboru kritikov ÖRF, pa nas avtor postavi pred vprašanje, kako živeti v svetu brez življenja. Jonas se zbudi v na prvi pogled povsem običajno jutro, ki se hitro izkaže za več kot nenavadno, saj so internet, televizija in telefon mrtvi, na avtobus pa čaka zaman. Kmalu mu postane jasno, da ni nikjer niti ljudi niti živali. Da bi ugotovil, kam so vsi izginili, pregleduje stanovanja, ulice, muzeje itn., povsod pa pušča listke s svojim naslovom. A Evropa se zdi kot izumrla. V neznosni tišini in samoti se zbujajo njegovi strahovi in vprašanja o smislu bivanja. Vsake toliko časa ga strašijo nenavadni dogodki in glasovi. Avstrijski odgovor na apokaliptični Mathesonov roman Jaz sem legenda.

Daniela Preglau

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.