Založba | Modrijan |
Leto izdaje | 2013 |
ISBN | 978-961-241-734-5 |
Naslov izvirnika | Nove noites |
Leto izdaje izvirnika | 2002 |
Prevod | Barbara Juršič |
Spremna beseda | Barbara Juršič |
Urejanje | Aleksandra Kocmut, Julija Uršič |
trda vezava
22,5 x 14 cm
380 g
184 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
brazilsko leposlovje
Založnik o knjigi
Buell Quain je mlad ameriški antropolog, ki v Braziliji preučuje indijanska plemena in leta 1939 v skrivnostnih okoliščinah naredi samomor. Na svoje bližnje naslovi poslovilna pisma, v katerih navaja različne razloge za svoje dejanje: nekaterim sporoča, da je zbolel za strašno boleznijo, in drugim, da ga je do kraja potrlo ženino varanje z njegovim lastnim bratom – pri čemer ni bil niti poročen niti ni imel brata.
Pol stoletja kasneje se novinar, ki je tudi glavni pripovedovalec zgodbe, odloči, da bo nepojasnjenemu dogodku prišel do dna. Buellova zgodba ga povsem prevzame, in ne da bi to nameraval, se skoznjo sooča tudi z lastno preteklostjo, ki jo zaznamuje zapleten odnos z očetom. Ko obsedeno preigrava dejstva, dokumente, spomine in predvidevanja, se zdi, da je vse bliže resnici, Buellovi in lastni. Z njim pa seveda tudi bralec. Toda – je res?
Knjiga je izšla s finančno podporo Oddelka za kulturo Ministrstva za zunanje zadeve Federativne republike Brazilije s posredovanjem Veleposlaništva Federativne republike Brazilije v Ljubljani.
Recenzija Bukla
Roman Bernarda Carvalha, novinarja in enega najpomembnejših brazilskih sodobnih pisatejev, je zavit v temo (noči); »srce teme« so brazilski gozdovi, v katerih živijo indijanska plemena. Ta je ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja, tik pred izbruhom druge svetovne vojne, preučeval antroplog Buell Quain, ki je leta 1939 v skrivnostnih okoliščinah naredil samomor. Dobrih šestdeset let pozneje, malo pred zloglasnim 11. septembrom, se zaradi intimnih vzgibov, ki se razkrivajo v romanu, avtor pripovedovalec poda na detektivsko odisejado, da bi se prikopal do resnice (o samomoru). Ti dve pripovedni strugi se prepletata ob vprašanjih nezmožnosti preseganja (seksualnih) družbenih norm – saj tudi v temini pragozda sveti vsaj »rdeča svetilka incesta« – , kolonializma, samote, tujosti, (ne)pripadanja družini ipd.
Maša Ogrizek, Bukla 91-92
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.