Dežela čudes
Brian Selznick
| Založba | Mladinska knjiga |
| Leto izdaje | 2012 |
| ISBN | 978-961-01-2093-3 |
| Naslov izvirnika | Wonderstruck |
| Leto izdaje izvirnika | 2011 |
| Prevod | Andrej Hiti Ožinger |
| Urejanje | Alenka Veler |
mehka vezava
21 x 14 cm
1.180 g
640 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
umetnost
ameriško leposlovje
Založnik o knjigi
Brian Selznick (1966) je ameriški pisatelj in ilustrator otroških knjig. Za knjigo Hugo Cabret je prejel prestižno ameriško nagrado za mladinsko književnost caldecott medal 2008, nagrado Ameriškega združenja knjižničarjev (ALA) za najboljšo mladinsko knjigo 2008, nagrado quill 2007 in priznanje New York Timesa za najboljšo ilustrirano knjigo leta 2007. Za ilustracije knjige Barbare Kerley Dinozavri Waterhousa Hawkinsa je bil leta 2002 uvrščen na Caldecottovo častno listo, prejel pa je še vrsto drugih nagrad.
O svojem navdihu za knjigo je Selznick dejal: »Pred nekaj leti sem prebral knjigo Gaby Wood Edisonov večer: čarobna zgodovina iskanja mehanskega življenja. Knjiga je pripovedovala resnično zgodbo o zbirki dovršenih mehanskih figur za navijanje (poznanih kot avtomati), ki so jih podarili nekemu pariškemu muzeju. Zbirko so shranili na vlažno podstrešje in čez nekaj časa so jo morali zavreči, saj avtomati niso več delovali. Zamislil sem si dečka, ki najde te polomljene in zarjavele naprave, in tako sta se rodila Hugo in njegova zgodba.«
Brian Selznick živi v Brooklynu in San Diegu.
Recenzija Bukla
Nova mojstrovina, ki čudovito meša besedo in sliko! Selznick (1966), ameriški pisatelj in ilustrator, je s svojim prejšnjim delom Hugo Cabret požel mnoga priznanja in z zgodbo o odraščanju navdušil tudi Martina Scorseseja, da je po knjigi posnel izjemno delo o začetkih filma z naslovom Hugo. V Deželi čudes se Selznick vrača s svojim pripovednim konceptom kombinacije besede in ilustracije, vendar tokrat z malo drugačno izvedbo. Pred bralcem razvija dve ločeni zgodbi, ki sta narazen pol stoletja. Junak prve, dogaja se leta 1977, Selznick pa jo podaja z besedo, je fant Ben. Ta hrepeni po očetu, ki ga nikoli ni poznal, ko pa v sobi pokojne matere najde sled za njim, se poda na pot, da bi ga našel. Druga junakinja iz leta 1927, ki jo spremljamo skozi sliko, pa je deklica Rose, ki sanjari o skrivnostni igralki, vabljiv naslov v časopisu pa tudi njo požene v svojevrstno iskanje. S prefinjenim ritmom nas Selznick pelje čez obe zgodbi, polaga slike čez besede in besede čez slike, nam v zgodbo spet spretno vpleta filmsko zgodovino, tokrat pojav zvoka v njem, ločeni zgodbi pa na koncu seveda lepo poveže in dramatično združi.
Samo Rugelj, Bukla 78
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
