Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Drevo brez imena

Drago Jančar
Drevo brez imena
23,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Modrijan
Zbirka Euroman
Leto izdaje 2008
ISBN 978-961-241-194-7
Spremna beseda Katarina Marinčič

Tehnične lastnosti
trda vezava
20 x 13 cm
285 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Drevo brez imena je pripoved o možu, ki ga posrka preteklost. Arhivar Janez Lipnik nekega dne naleti na spomine serijskega ljubimca, čigar mednarodna donjuanska kariera se je začela med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Lipnikovo sicer razumljivo zanimanje se kmalu razraste čez običajne meje. Zaradi erotičnih memoarov začne iskati: najprej po arhivu, nato po svojem spominu. Najde strašne stvari in pusti se zmesti.
Lipnik bere o vojnih strahotah in erotičnih dogodivščinah. Ker je zgodovinar, zapolnjuje vrzeli v arhivskem gradivu; ker je moški z domišljijo, nadgrajuje erotične prizore; ker je informiran, zna potegniti vzporednico med drugo svetovno vojno in vojno na Hrvaškem pol stoletja pozneje. A nikoli ga čisto zares ne zapusti spomin na lepo bluzo, duh brezpogojne, smrtno resne deške zaljubljenosti.
Arhivar Lipnik beži pred puščobnostjo večerov, ko z ženo jesta solato, pa pred spomini na očeta, ki se je vrnil iz koncentracijskega taborišča in nato v morastih sanjah noč za nočjo teptal solatne sadike na domačem vrtu. Beži tudi tako, da postaja ljubimec učiteljice Zale: enkrat tisti starejši, erotomanski memorialist, ki je s Turjaka ušel spektakularno, drugič tisti mlajši, ki je ušel skrivaj. Beg se ne neha, dokler se ne pretrga. Začne se noro potovanje v slovensko podzemlje, v otroško in embrionalno stanje, s pobitimi domobranci v jame, od koder se po drevesu reši nazaj v svojo zgodbo, v blodni krog resničnosti in izmišljije.
Zgodbe, ki se luščijo iz romana, niso le pretresljive, so tudi ganljive – kar je seveda manj in obenem več. Redkokateri bralec bo ostal nedotaknjen od detajlov v tej knjigi, redkokateri se ne bo zavedel njene psihološke globine.
Drevo brez imena je resnobno besedilo o ranjenih ljudeh. A je obenem besedilo s humorjem. Blagost te knjige raste iz dolgega in otožnega razmisleka, pa tudi iz kratkih, bleščečih trenutkov, ko se samozavestno nasmehne veščina.

Drago Jančar, pisatelj, dramatik, esejist in publicist, redni član SAZU, doma in v svetu angažiran družbenokritični razumnik, se je rodil leta 1948 v Mariboru. Sodi med najplodovitejše in najpogosteje prevajane slovenske pisatelje.
Poleg novel, dram, esejev ter scenarijev za televizijske igre in film je napisal romane Petintrideset stopinj (1974), Galjot (1978), Severni sij (1984), Posmehljivo poželenje (1993), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000), Graditelj (2006). Je dobitnik številnih domačih (mdr. večkrat Grumove nagrade, nagrade Prešernovega sklada 1979, Prešernove nagrade 1993 in dvakrat kresnika) in treh mednarodnih nagrad (evropske za kratko prozo 1993, Herderjeve 2003, nagrade Jean Amery 2007).
Osrednja tema Jančarjeve proze so ljudje, ki se dušijo v prepolnem svetu, je človek, ki bi bil rad sam in po svoje, pa ga množica vedno znova stisne. Prav gotovo gre za spopad med posameznikom in totalitarnim sistemom, za boj med individualno človeško eksistenco in kaosom sveta. Kljub tematski aktualnosti ta literatura nikoli ne zdrsne v razlagalstvo ali agitacijo. Ostaja umetnost: kompleksna, psihološko poglobljena in formalno dovršena.

Recenzija Bukla

Po jutru se dan pozna in po izboru slovenskega pisatelja tudi profil celotne zbirke Euroman. Po dolgem uvodu, ki nas sooči s koncem romana, nas novi, osmi roman Draga Jančarja (svoj prejšnji roman Graditelj je napisal za zbirko Miti, za delo Katarino, pav in jezuit pa je prejel zadnjega kresnika), najbolj prepoznavnega slovenskega pisatelja na tujem, ki je nedavno praznoval tudi šestdesetletnico, potegne na prelom tretjega tisočletja in v spretno zastavljeno psihološko drobovje arhivarja Janeza Lipnika. Ta med svojim delom naleti na eksplicitno erotične spomine slovenskega serijskega ljubimca iz časa med drugo svetovno vojno in po njej, ki se jih glede na kvantiteto ne bi branil niti Casanova. Raziskovanje podrobnosti v zvezi z identiteto ljubimca in njegovih žensk Lipniku odpre tudi zastrto plat njegovega intimnega, zakonskega življenja in zamolčane skrivnosti v zvezi z njegovo ženo ter drugim, tako kot vrzeli v arhivskih podatkih z enako silovitostjo terjajo svoje odgovore.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...