Drugo morje
Claudio MagrisZaložba | Modrijan |
Leto izdaje | 2011 |
ISBN | 978-961-241-531-0 |
Naslov izvirnika | Un altro mare |
Leto izdaje izvirnika | 1991 |
Prevod | Veronika Simoniti |
Spremna beseda | Veronika Simoniti |
Urejanje | Špelca Mrvar |
trda vezava
23 x 14 cm
270 g
109 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
italijansko leposlovje
Založnik o knjigi
Ko je 17. oktobra pred stotimi leti mlad goriški študent oddal odlično diplomsko nalogo – pozneje izdano v knjižni izdaji z naslovom Prepričanost in retorika –, se vrnil domov in se po absurdnem sporu z mamo pri komaj triindvajsetih ustrelil s prijateljevo pištolo, še nihče ni vedel, da bo obveljal za enega ključnih italijanskih mislecev 20. stoletja.
Carlo Michelstaedter pa ni zaznamoval samo italijanskega filozofskega obzorja, ampak je usodno vplival tudi na prijatelja Enrica Mreuleta (1886–1959), glavnega protagonista Magrisovega romana Drugo morje. Carlo in Enrico sta kot dijaka goriškega Staatsgymnasiuma s prijatelji v podstrešni sobici enega izmed njih debatirala o filozofiji, literaturi in umetnosti. Pod vplivom Michelstaedterjeve filozofske misli (ki bi jo lahko poenostavljeno povzeli z besedami, da prepričanost pomeni imeti ta hip svoje življenje »v lasti«, polno in svobodno živeti v sedanjosti brez pričakovanj, hrepenenja ali želja, medtem ko je vse drugo ali nasprotno retorika), je Mreule odpotoval v daljno Patagonijo in se tam preživljal kot skoraj puščavniški pastir. Po desetih letih se je vrnil domov, se preselil v Savudrijo in tam vse do smrti živel odmaknjeno in »prepričano« življenje brez slepil.
Opis njegove poti, ki ga vodi čez morje ali k njemu, je pretanjena pripoved, prežeta z Michelstaedterjevo duhovno zapuščino.
Recenzija Bukla
Roman tržaškega pisatelja je na prvi pogled literarizirana biografija goriškega filologa Enrica (Rica) Mreuleta z začetka 19. stoletja. Romaneskni dogodki se spletajo okrog redkih oprijemljivih podatkov iz Ricovega življenja, vendar se slednji prek številnih reminiscenc in citatov nenehno umika v ozadje, tako da roman preplavlja spomin na »resničnega junaka«, Ricovega prezgodaj umrlega prijatelja, pesnika in filozofa Michelstaedterja. Avtor uporablja metaforični slog in enakomerni pesniški ritem, s katerim želi posnemati valovanje morja. Roman, ki je zgovoren z zamolčanim.
Ana Geršak
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.