Družinski besednjak
Natalia Ginzburg
| Naslov izvirnika | Lessico famigliare |
| Leto izdaje izvirnika | 1963 |
| Prevod | Vasja Bratina |
| Urejanje | Berta Mauhler |
mehka vezava
20,5 x 13 cm
240 g
207 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
italijansko leposlovje
Založnik o knjigi
Družinski besednjak (1963) je nenavadna prvoosebna pripoved o družini svetovno znane italijanske pisateljice Natalie Ginzburg, rojene Levi (1916–1991), ki po očetovi strani izhaja iz tržaške judovske družine.
Ginzburgova v romanu zajame čas med tridesetimi in petdesetimi leti prejšnjega stoletja, ko je njena družina živela v Torinu. V ozadju družinske zgodovine oriše tudi dogajanja tistega časa: vzpon Mussolinija, uvedbo rasnih zakonov, boj proti fašizmu, izbruh vojne, osvoboditev, povojna leta ...
Dom Levijevih je zelo obiskan in priljubljen, pri njih se srečuje takratna torinska intelektualna in politična smetana.
Ginzburgova svojih judovskih korenin ne prikazuje kot drugačnost, družino raje opisuje kot običajno, čeprav to v resnici ni. Zgodba je prežeta s spomini na otroštvo, mladost in na ljubljene osebe, vse skupaj pa je obarvano s toplino družinskega besednjaka, z uporabo določenih besed, besednih zvez in fraz v družinski komunikaciji, kot tudi z navadami posameznih članov družine.
Družinski besednjak spada med klasična dela italijanske književnosti in je v Italiji uvrščen na seznam obveznega šolskega branja. Zanj je Natalia Ginzburg leta 1963 prejela najvišjo italijansko literarno nagrado Strega.
Recenzija Bukla
Vsaka družina ima svoje notranje življenje, svojo specifično komunikacijo in svoje unikatno odzivanje na konkretne življenjske situacije, le redko pa dobimo inventiven, hkrati pa literarno izbrušen vpogled vanje. Natalia Ginzburg, rojena Levi (1916– 1991), nam v večkrat ponatisnjeni italijanski klasiki iz leta 1963 ponudi prav to, karakteristične, šegave, hkrati pa v kompleksno družbeno okolje v čas med letoma 1930 in 1950 vpletene literarizirane spomine protifašistične judovske torinske družine, ki bi se v vsej svoji živosti še zdaj lahko dogajali tudi v sosednji ulici. Pri tem pa gonilo njene zgodbe predstavlja njen oče Giuseppe Levi (1872– 1965), karizmatičeni lik in svetovno priznani italijanski znanstvenik na področju medicine, ki je tri svoje študente spravil do Nobelove nagrade. Levi je povsem samosvoj, strog, v izobraževanje in vsestransko napredovanje zazrt človek, kar ves čas kaže tudi s svojim načinom življenja v prostem času in med počitnicami, to pa njegovim otrokom povzroča mnogo anekdotičnih pripetljajev, na katere se odzivajo vsak po svoje z raznimi načini izmikanja in prilagajanja. Knjiga, ki bi jo lahko napisal marsikdo, hkrati pa knjiga, ki je dana le redkim, ki pišejo, ob tem pa zajemajo iz svojega življenja.
Samo Rugelj, Bukla 89-90
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
