Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Dvoje življenj – en cilj

Thea Schreiber Gamelin
Dvoje življenj – en cilj
25,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba
Leto izdaje 2016
ISBN 978-961-278-301-3
Naslov izvirnika Zwei Leben - ein Ziel
Prevod Zdenka Serajnik
Slikovno gradivo Marijan Pušavec

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 17 cm
770 g
352 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
biografije in spomini > avtobiografija
nemško leposlovje

Založnik o knjigi

Sestri po duši: Alma M. Karlin in Thea S. Gamelin.

Dvoje življenj – en cilj, romansirana avtobiografija Thee S. Gamelin, je pripoved o dveh otrocih, načrtno zamenjanih ob rojstvu; eden od teh dveh otrok je avtorica, drugi angleški vojvoda. Melodramatična zgodba o neverjetni usodi dveh globoko vernih ljudi postane otipljivejša in resničnejša, ko vanjo vstopi Alma M. Karlin, z njo pa tudi del celjskega časa spred druge vojne, med njo in po njej.

Avgusta leta 1934 po dolgi vožnji iz severnonemškega mesteca Brunshaupten na celjski železniški postaji z obsežno prtljago izstopi mlada ženska, po obleki in obnašanju svetovljanka. Stara je 28 let, ime ji je Thea Schreiber Gamelin. Prišla je na povabilo Alme M. Karlin, s katero tesno prijateljujeta že tri leta. Thea je v Celju že četrtič, a zdaj še ne ve, da bo tokrat ostala – ostala več kot pol stoletja. Do Almine smrti sta bili nerazdružljivi, rekli sta si Seeleschwestern (sestri po duši).

Leta 1969 je Thea začela s pisanjem obsežne pripovedi, ki jo je naslovila Zwei Leben – Ein Ziel (Dvoje življenj – en cilj). Čeprav je v predgovoru k pripovedi poudarila, da v njej ne gre za življenjepis te ali one znane osebe, je nedvoumno, da v enem delu pripoveduje o svojem lastnem življenju, od otroštva do začetka 70-ih let prejšnjega stoletja; ta del lahko razumemo kot romansirano avtobiografijo, saj se odvija znotraj konkretnih časovnihin prostorskih koordinat, galerija oseb in likov, ki se pojavljajo v njej, pa spadajo v Thein (v pripovedi je glavni junakinji ime Benedikta, na kratko Dita) življenjski ris, saj so jo zaznamovali, kot nas zaznamujejo ljudje, ki jih srečujemo v svojih življenjih.

Za slovenskega bralca je Theina pripoved najbolj zanimiva od trenutka, ko je Dita prvič slišala za Almo M. Karlin, saj je tedaj svetovna popotnica vstopila v njeno življenje in ga v vsem zaznamovala do smrti. Ta del pripovedi nazorno prikazuje vsakdanje življenje dveh prijateljic, ki sta zaradi svojih posebnosti, s katerimi sta izstopali v malomestnem celjskem okolju, bili stigmatizirani kot čudakinji, v resnici pa sta samo hoteli živeti po svoje, v svojem življenjskem ritmu, predani stvarem, ljudem in dejavnostim, ki so bile zanju bistvene, vsakdanjim ljudem pa ne nujne.

Avtorica
Thea Schreiber Gamelin (r. 1906, Brunshaupten, Nemčija, u.1988, Celje), slikarka, ki je v drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja študirala v Stockholmu, je v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja navezala tesne prijateljske vezi z Almo M. Karlin in se leta 1934 za stalno preselila k njej v Celje, tu je tudi umrla. V Ljubljani je študirala teologijo in prestopila iz protestantske vere v katoliško ter postala članica Tretjega reda sv. Frančiška. Leta 1969 je začela pisati romansirano avtobiografijo, v kateri opisuje tudi skupno življenje s svetovno popotnico in pisateljico.

Recenzija Bukla

Thea Schreiber Gamelin (1906– 1988) je bila slikarka, rojena na Pomorjanskem na severu Nemčije. Na radiu je nekoč poslušala oddajo o novih knjigah, med katerimi so predstav ljali tudi Samotno potovanje Alme Karlin, in se tako močno navdušila nad njenim pisanjem, da je stopila z njo v stik. Preostalo je zgodovina, bi lahko rekli, kajti Thea in Alma sta ostali usodno, življenjsko povezani vse do prezgodnje Almine smrti (1950) – Thea se je namreč leta 1934 preselila k Almi in tam ostala in živela še po njeni smrti. Poimenovali sta se dušni sestri. Thea je leta 1969 začela pisati obsežno pripoved, ki jo lahko beremo v prevodu Zdenke Serajnik. Literarizirana avtobiografija je zanimiva tudi s tega stališča, da poleg avtoričine zgodbe (pripovedi o zamenjanih otrocih – ena od njih je avtorica) osvetljuje tesno prep letenost z Almo in njuno skupno življenje v prvi polovici 20. stoletja.

Sabina Burkeljca; Bukla 129-130

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...