Dvorci iz orehovine

Recenzija Bukla

Bukla: Mama Leone je bila zbirka kratkih zgodb, ki se je brala kot roman, Dvorci iz orehovine pa so roman, ki na nek način deluje kot zbirka kratkih zgodb. Kaj mora narediti pisatelj kratkih zgodb, da postane romanopisec?

Miljenko Jergović: Ničesar mu ni potrebno storiti, niti se ne more kar sam odločiti. Enostavno, tematika odreja in določa format. Osebno sem eden tistih, ki imajo radi različne formate: obožujem film V vrtincu, a tudi vse filme Jima Jarmuscha. Odrasel sem na triminutnih pankerskih miniaturah, poslušam pa tudi Nusrat Fateh Ali Kahna in njegove pesmi, ki trajajo tudi do pol ure. Nikoli nisem bil poseben fanatik kratkih zgodb, pa tudi debeli romani mi zdaj niso nič bližji.

Bukla: Dvorci iz orehovine so obsežen zgodovinski roman, knjiga o dvajsetem stoletju. Kako ste se pripravljali na delo, polno zgodovinskih dejstev in detajlov, vezanih na kulturo življenja na območju Dalmacije ter Bosne in Hercegovine?

Miljenko Jergović: Nisem se preveč pripravljal, če v priprave ne štejem tega, da sem od nekdaj rad prebiral reči, ki se tičejo zgodovinskih tem dvajsetega stoletja in vsakdanjosti v tem času. Na primer črne kronike, stare turistične vodiče, modne revije izpred druge svetovne vojne … 

Goran Vojnović

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.