Enaka glasba

Recenzija Bukla

Nežno, lirično in s posluhom izpisan roman, v katerem se med glasbo pretaka ljubezen in je ljubezen zaznamovana z glasbo. Vikram Seth (1952) je indijski pisatelj, ki je zaslovel s svojim eposom Primeren fant (1993), morda najdaljšem romanu v angleškem jeziku, ki je izšel v enem delu, poleg tega pa je napisal samo še roman v verzih Golden Gate (1986) in roman Enaka glasba, ki je izšel leta 1999. V njem se Seth spusti v svet igranja klasične glasbe, na ozadju godalnega kvarteta, v katerem igra protagonist in prvoosebni pripovedovalec Michael, pa izriše ljubezensko zgodbo, ki je ta ni uspel uresničiti s pianistko Julio desetletje poprej, ko sta skupaj bivala in igrala na Dunaju. Ko Michael v Londonu po naključju ponovno naleti na Julio, se stara čustva zbudijo na obeh koncih, in kljub temu da je ona poročena in ima mladega sina, v bolj ali manj skrivnih srečanjih, ki jih intonira glasbo, poskušata še enkrat zgraditi svoje razmerje. To pa se zdaj giblje po drugačnih tonih kot poprej, tudi zato, ker ima Julia težave s sluhom, kar pomembno vpliva na njeno doživljanje sveta, sploh ob dejstvu, da želi obuditi svojo nekdanjo pianistično kariero. Bo kvartet prerasel v kvintet ali razpadel v nov duet? Roman, ki se ne sprašuje, ali je že glasba sama dovolj za srečo.

Samo Rugelj, Bukla 97-98

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.