Epitaf cesarskega sladokusca
Veljko BarbieriNaslov izvirnika | Epitaf carskoga gurmana |
Prevod | Iztok Ilich |
Urejanje | Špelca Mrvar |
mehka vezava
20 x 13 cm
160 g
108 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
hrvaško leposlovje
Založnik o knjigi
Samotarski pripovedovalec Epitafa cesarskega sladokusca je v zasebnem življenju sladokusec, ki si preganja samoto in dela veselje s pripravljanjem najrazličnejših specialitet. To pa v državi, ki (uradno) preganja vse vrste razsipnosti, ne ostane skrito ovaduhom iz Ministrstva za javni red in moralo. Zalezujejo ga in mu onemogočajo kupovanje bolj nenavadnih živil in začimb, čez čas pa ga celo zaprejo in postavijo pred sodišče. Na grotesknem procesu ga obsodijo na prepoved kupovanja hrane ter obiskovanja lokalov, kjer bi lahko jedel. Torej na počasno smrt s stradanjem.
Če roman do tod ponekod spominja na Kafkov Proces, se usoda preganjanega uradnika, potem ko ga po obsodbi izpustijo na prostost, izteče drugače. Ko porabi vse zaloge, v knjižnici naleti na knjigo receptov, pripisano legendarnemu rimskemu hedonistu Apiciju ...
Recenzija Bukla
Hrvaški pisatelj (1950) je poznan po tem, da v svojih delih prepleta kulturnozgodovinske teme s kuharskimi napotki. To v dobršni meri velja tudi za pričujočo knjigo, v kateri je prvoosebni pripovedovalec izjemen gurman, ki si vsakdanje obroke pripravlja na izvirne načine. To pa gre v nos predstavnikom Ministrstva za javni red in moralo, ki ga obtožijo razsipništva in ga na absurdnem sodnem procesu obsodijo na stradanje. Dodatne moči zato poišče v knjigi rimskega sladokusca Gavija Apicija, na katero naleti v knjižnici. Domiselna groteska, ki jo lahko dojamemo tudi kot kritiko pretiranega nadzora oblasti nad posameznikom.
Jure Preglau
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.