Frida ali o bolečini
Slavenka Drakulić
| Založba | V. B. Z. |
| Zbirka | Izbrana dela hrvaške književnosti |
| Leto izdaje | 2008 |
| ISBN | 978-961-6468-45-9 |
| Naslov izvirnika | Frida ili O boli |
| Prevod | Sonja Polanc |
mehka vezava
20 x 12 cm
146 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
hrvaško leposlovje
Založnik o knjigi
Frida ali o bolečini je pripoved, ki se sicer opira na nekatera dejstva iz življenja mehiške slikarke Fride Kahlo, katere usodo so zaznamovale posledice v otroštvu prebolele paralize in v mladosti prestane prometne nesreče, vendar ni življenjepis slavne umetnice, pač pa svojski portret ali biografija neke emocije. Intimni opis ženske, obsojene na telo, ukleto v trpljenje. Odmev krikov s slik, porojenih iz bolečine.
Drakulićeva v svojem zadnjem romanu znova spregovarja o bolečini, pred katero se zdi jezik povsem nebogljen in brez moči, da bi jo ubesedil.
Roman Frida ali o bolečini je bil kmalu po izidu lep čas na vrhu lestvice najbolje prodajanih in najbolj branih knjig na Hrvaškem, na knjižnem sejmu v Pulju pa je prejel nagrado kiklop za uspešnico leta 2007.
Publicistka in pisateljica Slavenka Drakulić (1949) je ena najbolj uglednih in mednarodno uveljavljenih sodobnih hrvaških avtoric: njena bibliografija v tujini izdanih književnih del šteje okoli sto enot, v slovenskem prevodu pa so bila doslej objavljena dela Hologrami strahu, Okus po moškem, Kot da me ni, Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali in Balkan Express.
Recenzija Bukla
Ena najpomembnejših sodobnih hrvaških literarnih ustvarjalk poleg publicističnih besedil piše predvsem romane, v katerih ima posebno mesto bolečina v svojih različnih pojavnih oblikah. Že iz naslova romana je mogoče razbrati, da je bolečina osrednja tema tudi v literariziranem pogledu na življenje velike mehiške slikarke. Slike Fride Khalo človeka pretresejo s svojo izrazito iskrenostjo in ekspresivnostjo, zgodba romana pa razkriva ozadje nastajanja nekaterih od njih. V romanu se prepleta več glasov. Najprej je tu prvoosebni Fridin glas, ki v sedanjiku od časa do časa izraža njene najgloblje misli in čustva. Potem je tu nekoliko distanciran tretjeosebni pripovedovalec, ki bralca popelje v njene spomine in občutja, ki tako počasi ustvarjajo sliko njenega celotnega življenja do trenutka, ko slikarka okreva po amputaciji noge. Tretji glas pa prinaša umetnostnozgodovinske razčlembe nekaterih njenih najbolj znanih del.
Polona Prodnik
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
