Gaudeamus

Založnik o knjigi

Veselimo torej se!

Rašomonsko zastavljeni roman prikazuje življenje in duha časa pri nas v desetletjih po drugi svetovni vojni, kakor so jih preživljali in doživljali nekdanji sošolci istega gimnazijskega razreda. Ti sošolci so se namreč dogovorili, da bodo ob petdesetletnici mature svoje vtise objavili v knjigi, s katero naj bi drug drugemu obudili spomin na gimnazijska leta, hkrati pa na ta način drug drugega seznanili s svojimi poznejšimi življenjskimi potmi. Tako v njej vsak po spominu in s svojega vidika pripoveduje o istih ljudeh in dogodkih, ki pa so oboji povsem izmišljeni, kakor so izmišljeni tudi sošolci sami. Vendar to ne pomeni, da se podobne stvari, kot so zapisane v njihovih življenjskih zgodbah, niso tudi v resnici dogajale, kakor je seveda resnično mesto, v katerem so odraščali.

Knjiga vsebuje devetnajst kratkih pripovedi nekdanjih gimnazijskih sošolcev, ki jih je zbral njihov predsednik razreda Mitja, ko je ob zlatem jubileju mature svoje nekdanje sošolce spomnil na skupni dogovor, da bodo ob tej priložnosti izdali knjigo spominov na mladostna leta in na čas, ki so ga vsak zase preživljali po maturi. Tako jih povabi, da ob osebnih razmišljanjih popišejo svoje življenjske zgodbe.

Avtor na izviren način ohranja različne sloge pisanja, s čimer v bralcu vzbuja vtis različnega avtorstva sicer izmišljenih zgodb. Po teh prvoosebnih pripovedih, ki so polne tako občutenih in pretresljivih izpovedi, osebnih razmišljanj in svetovnonazorskih pogledov kot tehtnih misli, se bralcu izrisuje podoba časa in prostora izpred pol stoletja, predvsem pa naše mlade države. Med stvarnimi opisi je posebej poudarjeno tedanje mesto Celje, občemer je na nekaterih mestih omenjena tudi Mohorjeva družba in njeno poslanstvo v takratnem času in prostoru. Ob devetdesetletnici prihoda Mohorjeve družbe v Celje, ki se je v tem letu spominjamo, se knjiga na zanimiv način dotika tudi njenega življenja in poslanstva.

O avtorju
Andrej Arko (Maribor, 1947) je leta 1970 diplomiral iz rusistike in anglistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je novinar Dela ter urednik na RTV Slovenija in Celjski Mohorjevi družbi. Urejal je tudi časopis Zvon. Objavil je štiri knjige kratkih zgodb, dva romana in devet radijskih iger ter napisal filmski scenarij. Nekaj njegove proze je izšlo v samostojnih knjigah v tujini. Med pesniki, katerih prevode je objavil v samostojnih knjigah s spremnimi besedami in opombami, so W. Wordsworth, J. Keats, A. Tennyson, E. A. Poe, P. P. Njegoš, F. Nikšić, v skupnih izdajah pa so izšli še prevodi poezije A. Šantića, L. Paljetka, M. J. Lermontova in drugih. Poslovenil je tudi prozo K. Gibrana in dramsko delo M. Držića.