Glad
Knut HamsunZaložba | Modrijan |
Leto izdaje | 2016 |
ISBN | 978-961-241-935-6 |
Naslov izvirnika | Sult |
Leto izdaje izvirnika | 1890 |
Prevod | Marija Zlatnar Moe |
Spremna beseda | Janez Pipan, Marija Zlatnar Moe |
Urejanje | Špelca Mrvar |
trda vezava
23 x 14 cm
410 g
224 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
norveško leposlovje
Založnik o knjigi
Roman Glad (Sult, 1890) Knuta Hamsuna je bil v slovenščino prvič preveden že leta 1925, pet let po tistem, ko je Hamsun dobil Nobelovo nagrado. Roman so opisovali kot enega »najbolj vznemirljivih romanov vseh časov«. V njem spremljamo norveškega umetnika, ki se sprehaja po ulicah Osla in premaguje lakoto. Ta ga prežema vedno bolj, stadiji do popolne izčrpanosti pa so opisani v vztrajni, lucidni pisavi, ki odlično odseva razpadanje junakove resničnosti. Ko njegovemu telesu vedno bolj zmanjkuje energije, popušča vez telesa z življenjem, zato slabi tudi vez z resničnostjo, zaostrijo se njegova moralna načela, vse bolj divja pa postaja tudi njegova domišljija, zato ne more več dobro preceniti vsakdanjih okoliščin. Ko se telo bori za preživetje, vedno bolj usiha njegova empatija; vidimo, kako vse to vpliva na njegova čustva, ki nihajo od samovšečnosti do sovraštva do sebe. »Vidimo pa tudi moč človeškega duha, moč upanja, moč samoohranitvenega nagona, ki se oprime vsake, še najmanjše slamice,« je zapisala prevajalka Marija Zlatnar Moe v spremnem besedilu.
Hamsunov Glad je spremenil norveško književnost in začel novo obdobje evropske, zato mu je vredno posvetiti še prav posebno pozornost. Ob novem, sodobnem prevodu je objavljena izčrpna študija Janeza Pipana, ki je leta 2015 Glad postavil na gledališki oder.
Recenzija Bukla
Eden najbolj znanih romanov norveškega Nobelovega nagrajenca Knuta Hamsuna (1859– 1952), sicer zaradi naklonjenosti Hitlerju zelo problematiziranega avtorja (zaradi česar so Norvežani tudi sežigali njegove knjige), je izvirno izšel leta 1890, v slovenščino pa je bil prvič preveden leta 1925. V časih, ko so številni novinarji prekarni delavci, to besedilo spet postaja nenavadno aktualno. Prvoosebni pripovedovalec je namreč svobodni pisec, ki tava po Kristanii (staro ime za Oslo) in si na vse kriplje prizadeva, medtem ko se mu tudi vse bolj blede od lakote, s kakim objavljenim člankom zaslužiti za hrano in najemnino. Kljub temu pa je preveč ponosen, da bi si prisvojil kar koli, kar ni njegovo. Hamsun je ta – večkrat filmsko upodobljen – naturalistični roman napisal pod vplivom Razkolnikova iz Zločina in kazni Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Prevodu sta dodani spremni besedi prevajalke Marije Zlatner Moe in Janeza Pipana, ki je nedavno režiral gledališko priredbo dela.
Samo Rugelj, Bukla 123-124
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.