Goli kruh

Recenzija Bukla

Včasih je že življenje avtorja najbolj prepričljiva literatura in to bi lahko potrdili tudi za avtobiografski roman Mohameda Šukrija (1935–2003), ki je nastal leta 1973 tako, da je Šukri sproti pisal svoje delo v knjižni arabščini, potem pa ga po odlomkih ustno prevajal pisatelju Paulu Bowlesu (Zavetje neba) v španščino, da je ta potem povedano zapisal v angleščini. Delo je doživelo tak mednarodni odziv, kot ga pred njim ni bil deležen še noben maroški književnik, roman je bil v Maroku dolgo prepovedan in je svoj izid v izvirni in necenzurirani različici doživel šele leta 2000. Gre za naturalističen opis krute Šukrijeve mladosti, ki so ga na eni strani spremljale bedne razmere, prisilno delo, nasilnost (nasilni oče je v navalu besa umoril Šukrijevega brata), potepuštvo, kriminal itn., na drugi pa tudi delikventne oblike mladostniške spolnosti, od mladostne prostitucije in posilstva otroka nad otrokom do najstniškega obiskovanja bordelov. Brutalna slika Tangerja malo pred časom, ko so vanj prišli Bowles, Jean Genet in Tennessee Williams.

Samo Rugelj, Bukla 79-80

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.