Grem

Recenzija Bukla

Francoski roman poganja kriminalni zaplet, a kljub opisovanju dolgih prostorskih premikov in časovno zgoščenega dogajanja, del katerega je tudi lov tatu in morilca, roman deluje statično in brezizhodno, kar še potrjuje sklepna vrnitev na začetek, v prvotno situacijo glavnega junaka in k besedi, ki se ponovi še v naslovu – »grem«. Skozi delo bralec vzporedno spremlja delovno odpravo glavnega junaka – zbiralca umetnin – na sever, njegovo predzgodbo, za pol leta pomaknjeno v preteklost, in zgodbo njegovega pomočnika ter protipola. Zgodbe se počasi sestavljajo in strnejo v zadnjih poglavjih, a v zaključku se kompleksnost in urejenost literarnega sveta že začneta krhati in napovedujeta ponovno razpršitev. Statičnost romana še poglobijo kratkotrajne ljubezenske avanture glavnega junaka, ki sledijo enotnemu modelu, v okviru katerega variirajo le ženska imena. Kljub nekaterim metafikcijskim komentarjem pa ozračje romana, ki ga avtor oblikuje predvsem s pripovednim načinom, spominja predvsem na modernistična dela ali francoski novi roman. 

Tina Bilban

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.