Hansenovi otroci

Recenzija Bukla

Ko je Ognjen Spahić (1977), poleg Andreja Nikolaidisa (avtorja tudi pri nas prevedenega romana Mimesis), najbrž najbolj prepoznavnega pisatelja mlade črnogorske proze (da je Spahić eden najboljših stilistov na območju nekdanje Jugoslavije, v spremni besedi ugotavlja Dijana Matkovič), v nekem članku prebral, da je »zadnji leprozorij v Evropi na jugovzhodu Romunije«, je s temi besedami začel svoj roman Hansenovi otroci, ki je izšel leta 2004. Strašljivo, hkrati pa spretno in prepričljivo, v slogu novega eksistencializma napisana zgodba, ki se dogaja na ozadju padca romunskega diktatorja Ceauşescuja, govori o dveh prijateljih, ki ju druži gobavost in sta zato obsojena na neke vrsto doživljenjsko karanteno, torej življenje med drugimi gobavci. Vseeno pa načrtujeta pobeg v Zahodno Evropo ...

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.