Založba | Cankarjeva založba |
Leto izdaje | 2016 |
ISBN | 978-961-282-174-6 |
Naslov izvirnika | Vrakanjeto na zborovite |
Leto izdaje izvirnika | 2015 |
Prevod | Sonja Dolžan |
Urejanje | Andrej Blatnik |
trda vezava
21 x 14,5 cm
390 g
286 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
makedonsko leposlovje
Založnik o knjigi
Francija, 12. stoletje. Strastna ljubezen med francoskim mislecem Abelardom in njegovo učenko Heloizo se konča z rojstvom njunega sina Astralaba in Abelardovo kastracijo. Abelard postane redovnik, Heloiza pa sledi njegovemu zgledu. Skrb za sina zaupata Abelardovi sestri. Njuna ljubezen se nadaljuje v pismih, ki so postala sinonim za brezčasno in brezmejno ljubezen. Vendar v dopisovanju med Abelardom in Heloizo nekaj ni tako, kakor bi Abelard rad predstavil prihodnjim rodovom. V pismih nekaj manjka. Kako bi lahko mati pozabila na svojega otroka? Pa vendar Heloiza v svojih pismih nikoli ne omeni Astralaba. V romanu spoznamo drugo Heloizo, mater, ki neskončno hrepeni po svojem sinu, ki v vsakem svojem pismu izraža upanje, da bodo Abelard, ona in njun otrok kmalu nekje zaživeli skupaj. Neskončna zgodba o ljubezni, zablodah in odgovornosti.
Makedonski pisatelj Goce Smilevski (1975) je za svoje po vsem svetu prevajane romane (Sestra Sigmunda Freuda je izšla tudi pri Cankarjevi založbi) prejel vrsto mednarodnih nagrad.
Recenzija Bukla
Tragična romanca mladega karizmatičnega filozofa Abelarja, velikega mis leca 12. stoletja, in njegove nadarjene učenke Heloize je navdihnila mnoge znanstvenike in umetnike, ki so njuno razmerje in delo ovekovečili na papirju in platnu. Makedonski pisatelj Goce Smilevski (1975) je pod drobnogled vzel njuna legendarna ljubezenska pisma, ki so nastala po tem, ko so Heloizini sorodniki zaradi nečistovanja zločinsko kastrirali Abelarja, osramočeni par pa je svojega pravkar rojenega sina oddal v rejništvo in si za pokoro nadel redovniška oblačila. Bivala sta vsak v svojem samostanu, na različnih koncih Francije in si pošiljala dolga pisma, polna teoloških razmišljanj in poveličevanj neuslišane srednjeveške ljubezni. Smilevski pa je v teh pismih najbolj pogrešal materinski čut lepe in izobražene Heloize in zato je svojo zgodbo zapeljal v smer iskanja njunega izgubljenega sina Astralaba. Heloiza je postala redovnica na Abelarjevo pobudo, in čeprav je poskušala razumeti njegovo strastno željo po znanju, slavi in uspehu, se v zameno za to ni bila pripravljena povsem odreči njunemu otroku. Tako je dolga leta v samostanu neuslišano hrepenela po svojem sinu in ponovni združitvi svoje družine.
Renate Rugelj, Bukla 125
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.