Hiper

Založnik o knjigi

Osrednji protagonist prvenca kurdskega pisatelja in esejista ni nihče drug kot kapital. Stranski liki so člani nekdaj premožne kurdske družine, ki pred iransko revolucijo v Teheranu – oče je soustanovitelj kurdske komunistične stranke – prebežijo v londonsko predmestje in tam obvisijo na socialni podpori. Odrasli otroci situacijo rešujejo vsak po svoje: hči Siver se bogato poroči v Irak, a se kmalu kot mati samohranilka preseli v Dubaj, sin Mohammed se v Londonu vzpenja po neizprosni lestvici finančnega sektorja, najmlajši Laika pa v neposredni bližini Wall Streeta živi optimizirano hikikomori življenjsko obliko ter poskuša iznajti popolni finančni algoritem.

Protagonisti romana so značajske maske kapitala, prek katerih se kažejo njegove funkcije: od povsem preživetvene, kjer gre zgolj za poskus ostati nad gladino, prek kapitala, ki je preprosto zrak, v katerega se vse razblinja, do spekulacije kot čiste matematične funkcije, katere finančne posledice so malodane afterthought, a zaradi tega nič manj kataklizmične.

Če parafraziramo Komunistični manifest: »Kapital je strgal z družinskega odnosa njegovo ganljivo-sentimentalno tančico in ga reduciral na gol denarni odnos.«

Roman je svojevrstno nadaljevanje tradicije »romana sistemov« (DeLillo, Pynchon itd.), znanega po svojem tesnem razmerju s teorijo sistemov in kibernetiko. V tem smislu je Hiper tudi preplet najrazličnejših jezikov/žargonov, od etničnih do tehničnih, vsi prispevajo k maksimalistični, a zgoščeni viziji sveta. Proti koncu se roman prek protagonista Laike čedalje bolj preveša v spekulativni tok misli – kakor nekakšen Joyceov Ulikses v času hiperpovezav ali Musilov Mož brez posebnosti, ki se pretvori v esej.

Umetnica in teoretičarka Hito Steyerl je zapisala: »Hiper preplete vzporedne svetove v raztrgano tapiserijo financ, družinskih razdorov in ostankov internacionalističnih teženj. Sunkoviti trki na kratko osvetlijo obupana potovanja čez mejo, dubajska nakupovalna središča in ameriška oklepna vozila v Bagdadu. To ni le najboljši, ampak tudi najsodobnejši roman, kar sem jih prebrala v zadnjem času.«

Spremno besedo k slovenski izdaji romana je napisal Nicolas Hausdorf, avtor knjige Superstructural Berlin, ki je v zbirki Izhodi leta 2023 izšla pod naslovom Berlin ni Berlin, Ljubljana je Berlin.