mehka vezava
22 x 14 cm
430 g
279 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Naključje je želelo, da se vaška družina z babico Pepo, ki boleha za demenco, diabetesom in še čim, sreča s svetovljansko Valani, da zaživijo v simbiozi pod isto streho.
V knjigi avtorica zelo podrobno in preprosto opisuje tudi uničujočo sladkorno bolezen, ki je v krempljih več kot četrt stoletja držala starko Pepo. Valani je darovala Pepi svojo sočutnost, spoštovanje in dostojanstvo vse do njene smrti. Ob branju boste potočili solzo, ki je samo del živega bitja. Brali boste o zadnjih trenutkih življenja, ki jih avtorica mojstrsko opisuje, in se zamislili.
Aleksandra Veble se je rodila leta 1948 v Šoštanju in komaj šestmesečna že pričela svoje potovanje iz kraja v kraj, iz države v državo. Je mati dveh hčera, babica vnukoma in vnukinji.Zase pravi, da ni popolna, svoj duševni mir je dosegla ob študiju pisnih izročil preroka Kahlila Gibrana, poleg tega še vedno študira psihologijo in budizem.
Recenzija Bukla
Avtorica nenehno raziskuje notranji svet ljudi, tudi s študijem psihologije in budizma, in to je moč čutiti tudi pri zasnovi likov in zgodbe njenega novega romana. V njegovem ospredju se znajde ostarela Pepa, ki jesen življenja preživlja drugače, kot je nekoč živela sama: nekdaj je bila neustrašna in kos vsem situacijam, na tla je niso spravili ne izgube najbližjih ne težki časi, po naravi pa je bila takšna, da je preprosto ni bilo mogoče preslišati. Njena jezikava odrezavost, predvsem pa pogosto kričanje so spravljali ob pamet njene najbližje pa tudi sovaščane, na koncu včasih celo njo samo. A za lupino neizprosne zunanjosti se je ves čas skrivalo mehko jedro, kar je še najbolj začutila njena oboževana vnukinja Lilica, ki je za babico skrbela tudi v njeni starosti. Le Lilici je Pepa v izpovednih pismih zaupala marsikaj, kar se je dogajalo v njenem notranjem svetu … Odlično branje prek orisa preproste slehernice iz manjšega slovenskega kraja v sebi nosi dragocen prikaz življenja minulih deset letij, ujetosti v zapovedi nekega časa in prostora ter globlje uvide v (ne)zmožnost preseganja trdno zakoreninjenih navad in verovanj, ki se vijejo skozi več generacij.
Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 140
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
