Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Izgon iz pekla

Robert Menasse
Izgon iz pekla
37,96 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Cankarjeva založba
Zbirka Moderni klasiki
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-231-903-8
Prevod Tanja Petrič

Tehnične lastnosti
trda vezava
25 x 15,7 cm
810 g
375 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
italijansko leposlovje

Založnik o knjigi

Avtor si je leta 1992 v Berlinu ogledoval razstavo Jüdische Lebenswelten (Judovski življenjski svetovi) in pod eno od Rembrandtovih slik zagledal napis: Robbi Menasse. Takoj je pomislil: moj dvojnik! Kakšen tip je to, ki je živel v 17. stoletju in je imel njegovo ime? Potem je pogledal bolje: pod sliko je pisalo: Rabbi Menasse, torej ne Robbi, temveč rabin. Seveda, narobe je prebral. A bilo je že prepozno. Hotel je izvedeti kaj več o tej osebnosti, za katero se je skrivalo toliko paradigem – evropsko razsvetljenstvo, liberalizem v Amsterdamu z največjo judovsko tiskarno v Evropi in še marsikaj drugega. Vse to ga je tako močno pritegnilo, da se je lotil romana in ga potem pisal pet let.

Recenzija Bukla

Roman Izgon iz pekla avstrijskega avtorja Roberta Menasseja je fikcionalizirana judovska družinska, zgodovinska in družbena panorama iz dveh stoletij. Na podlagi ponavljanja številnih motivnih drobcev in genealogije protagonistov se intimni družinski zemljevid, ki kulminira v tragičnosti izgona portugalskih Judov v 17. stoletju in v tragikomičnem absurdu navidezne strpnosti po drugi svetovni vojni, dotika najglobljih življenjskih vprašanj in pokaže na nenehno, nemalokrat nesmiselno ponavljanje zgodovine. Zgodbo ob tem odlikuje še nezamenljiva Menassejevska »avstroironija« in avtorjev značilni črni humor. Po dinamiki in ritmiki fabule, ki ni členjena na poglavja, gre za prepletanje dveh različnih pripovednih slogov. Zgodovinska pripoved pregona maranov se razvija v počasnem, epskem ritmu, ki sem ga v slovenščini posnemala s kompleksnejšimi stavčnimi strukturami. Sodobna zgodba protagonista Viktorja iz 20. stoletja pa je napisana v dramsko-dialoški maniri in začinjena z besedno in situacijsko komiko, ki velikokrat sloni na razkoraku med dobesednim in prenesenim pomenom fraz, ritualov in aluzij (kot je ne nazadnje tudi naslovna), ki jim je bilo treba poiskati slovenske ustreznice. Avtor se poleg tega v nemškem izvirniku nenehno poigrava s strategijama posvojitve in potujitve, slednja se kaže predvsem v tipografsko neoznačenem prevzemu določenih izrazov iz posameznih jezikovnih okolij (portugalskih, nizozemskih, angleških pojmov itd.), kar sem v skladu s prenosom jezikovno-vsebinskega efekta pustila v tuji obliki, ki jo je moč relativno neproblematično raztolmačiti skozi kontekst, zato poseben slovar ali opombe po moji in urednikovi presoji niso bili potrebni. Sprotne prevajalske odločitve so zahtevali tudi zapisi osebnih imen in nekaterih izrazov iz hebrejščine kot nelatinične pisave, ki v slovenščini niso standardizirani. Pri transliteraciji tovrstnih jezikovnih orehov mi je pomagal dr. Klemen Jelinčič Boeta. Že ime protagonista, rabina in resnične zgodovinske osebnosti, Samuela Manasseja, je odprlo številne razprave in posvetovanja. Čeprav je v leksikonu Judovstvo Manase zapisan z enim »s«, je na koncu obveljala oblika »Manasse« s podvojenim »s«, ker tovrstni zapis bolj neposredno aludirala na avtorja Roberta Menasseja, ki se v pričujočem delu namerno in premišljeno vzporeja v družinsko vejo svojih protagonistov.

Tanja Petrič, Bukla 86-87

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...