Izkazana ljubezen ljudstva

Recenzija Bukla

Pisatelj in časopisni poročevalec James Meek – v devetdesetih letih je lucidno poročal o dogajanju v nekdanji Sovjetski zvezi, danes pa o Iraku in Guantanamu – svoj roman plete okoli treh bizarnih, a resničnih zgodovinskih dejstev: sekte (prostovoljnih) verskih skopljencev, ki je v Rusiji obstajala vse do konca druge svetovne vojne; češkoslovaške legije, ki je po koncu prve svetovne vojne zablodelo bivakirala v Rusiji, ter navade, da so ruski kaznjenci vzeli s sabo naivnega tovariša za hrano. Avtor avtentičnosti zgodbe, ki se vrtinči med letoma 1910 in 1919, ne gradi le velikopotezno – z doživetimi opisi agitiranja delavskih množic, vojaških spopadov ipd. –, ampak spretno vpleta tudi številne vsakdanje detajle: pojav fotografije, gramofona ipd. A Meekova mogočna pripoved je v prvi vrsti (politična) alegorija. Ogolela sibirska pustinja, v kateri poganja roman, uduši ves vrvež sveta; na ozadju neizprosne, skope narave se – kot odtisi v snegu – kristalizira vsa jalovost nabuhlih ideologij, ki pred čuteča telesa ljudi postavljajo kastrirano gmoto ljudstva; pa naj gre za angelsko belo vero ali peklensko rdečo revolucijo.

Maša Ogrizek, Bukla 77

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.