Založba | Študentska založba |
Zbirka | Beletrina |
Leto izdaje | 2011 |
ISBN | 978-961-242-390-2 |
Naslov izvirnika | Jakob von Gunten |
Podnaslov izvirnika | Ein Tagebuch |
Leto izdaje izvirnika | 1978 |
Prevod | Mojca Kranjc |
Urejanje | Mitja Čander |
trda vezava
14 x 21,5 cm
320 g
159 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
švicarsko leposlovje
Založnik o knjigi
Roman je napisan v obliki nedatiranih dnevniških zapiskov Jakoba von Guntna, potomca »dobre družine«. V njih mladenič opisuje čas, ki ga je preživel v šoli za služabnike. Tja se je podal v želji, da bi si življenjsko pot začrtal sam, brez pomoči staršev ali starejšega brata, uveljavljenega slikarja, in v prepričanju, da mora začeti »spodaj«, na dnu družbene lestvice. Šolski program je sestavljen le iz učenja na pamet in čiščenja, a sčasoma se med Jakobom in strogim predstojnikom zavoda, gospodom Benjamento, razvije svojevrsten odnos. Po smrti predstojnikove sestre in edine učiteljice, gospodične Lise, se življenje na zavodu začne korenito spreminjati in šola naposled preneha delovati. Gospod Benjamenta poišče službo vsem svojim gojencem razen Jakobu; njega pa povabi, da skupaj z njim zapusti mestno življenje in odide v puščavo. Skozi skop, nevsiljiv jezik romana se svetlikajo diskretna duhovitost in lucidna opažanja človekove narave in urbane kulture v živahnem velemestu, kakršno je bil Berlin pred prvo svetovno vojno.
Recenzija Bukla
Zanimanje za švicarskega pisatelja Roberta Walserja (1878–1956) je v zadnjih letih pri nas precej zraslo, saj je leta 2009 izšel njegov Ropar, potem pa 2011 še Spisi Fritza Kocherja in Življenje poeta (oboje v eni knjigi) ter pričujoči, razvojni roman, ki ga je Walser napisal v času svojega bivanja v Berlinu, izšel pa je leta 1909. Glavni lik romana (tudi avtobiografsko zasnovani) je mladenič, ki dnevniško pripoveduje o življenju v šoli za služabnike, Zavodu Benjemant, zastareli ustanovi, kjer se bolj malo učijo, saj primanjkuje učiteljev, v glavo pa jim vbijajo predvsem potrpežljivost in pokorščino, kar pripovedovalec, ki je sicer iz dobre družine, a je vseeno prepričan, da mora začeti iz nič, bistro reflektira. S svojo samoniklostjo s predstojnikom zavoda sčasoma vzpostavi poseben odnos, kar ga na koncu, za razliko od ostalih, usmeri na novo pot.
Samo Rugelj, Bukla 76
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.