Juda
Amos OzZaložba | Mladinska knjiga |
Zbirka | Roman |
Leto izdaje | 2018 |
ISBN | 978-961-01-4560-8 |
Prevod | Mojca Kranjc |
trda vezava
21 x 15 cm
327 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
izraelsko leposlovje
Recenzija Bukla
V zadnjem obdobju smo romane najbolj znanega izraelskega pisatelja Amosa Oza (1939) začeli bolj redno dobivati tudi v slovenskih prevodih, še posebej po tem, ko je bil preveden njegov avtobiografski ep Zgodba o ljubezni in temnini (ki jo je filmsko ekranizirala Natalie Portman) in je avtor obiskal tudi Slovenijo. Zatem smo dobili prevedena njegova znana romana Panter v kleti (sl. prevod 2014) in zgodnje uspešno delo Moj Mihael (sl. prevod 2016), od prej pa imamo pisemsko Črno skrinjico. Juda je Ozov zad nji roman, ki je izvirno izšel leta 2014, v njem pa je pisatelj prepletel pomenljive zgodovinske teme, ob tem pa primešal tudi nenavadno ljubezensko zgodbo. Glavni junak romana, ki se dogaja v letih 1959 in 1960, je študent Šmuel Aš, ki se zaradi nesrečne ljubezni odloči prekiniti študij in pisanje magisterija s provokativnim naslovom Jezus v očeh Judov, potem pa se po spletu naključij nastani pri invalid nem sedemdesetletniku Geršomu Valdu, razboritem sogovorniku, saj se javi na oglas, ki za nekajurno vsakodnevno druženje in pogovor z invalidom ponuja posteljo, hrano in skromno plačilo. Druga stanovalka v tej hiši, polni skrivnostne preteklosti in neizgovorjenih besed, je Atalja Abrabanel, hčerka nekdanjega vplivneža, ki je bil nekaj časa med vodji judovskega prebivalstva, dokler ni bil odstavljen z vseh javnih funkcij. Šmuel Aš se počasi zbližuje tako z Ataljo kot z Valdom, s katerim imata poglobljene biblijsko zgodovinske debate, roman Juda pa se, s svojimi esejističnimi vložki, pred nami razpira kot izvirna zgodovinska freska, ki kaže, kako davni dogodki še vedno vplivajo na sodobno življenje. Juda dobiva dodatno aktualnost ob nameravanem slovenskem priznanju Palestine, svoj delček v romanu pa imamo tudi Slovenci, saj Amos Oz kratko zgodbo nameni tudi križarjem, ki so med svojo potjo obupali, da bodo kdaj prišli do pravega Jeruzalema, in so si svojega ustvarili kar sredi sedanjih Ljutomersko-Ormoških goric.
Samo Rugelj, Bukla 140
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.