Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Kajn
17,40 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2011
ISBN 978-961-241-571-6
Naslov izvirnika Caim
Leto izdaje izvirnika 2009
Prevod Barbara Juršič
Spremna beseda Barbara Juršič
Urejanje Špelca Mrvar

Tehnične lastnosti
trda vezava
22,5 x 14 cm
340 g
150 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
portugalsko leposlovje

Založnik o knjigi

Nobelovec José Saramago je ob predstavitvi romana Kajn (2009) dejal, da bi bilo človeški družbi bolje, ko ne bi poznala Svetega pisma. Po njegovem mnenju je bila Biblija katalog največjih hudobij in krutosti človeške narave.
V romanu Kajn Saramago nekatere najbolj znane prizore iz Svetega pisma obnovi tako, da jih preizprašuje na podlagi odnosa človek – bog in pokaže, da je zgodovina ljudi »zgodovina njihovih nesoglasij z bogom, on ne razume nas, mi pa ne razumemo njega«. Kajn namreč spoznava, da je bog trmast, muhast, egoističen in nagnjen k jezi.
Tako se Kajn ob pogledu na Adama in Evo, ki jesta s prepovedanega drevesa, sprašuje, ali ni bil gospod nepreviden, ko je posadil strupeno drevo, »kajti če bi res hotel, da ne jesta od tistega sadeža, bi imel enostavno zdravilo za to, pač ne bi posadil drevesa ali pa bi ga postavil na drugo mesto ali bi ga obdal z žično ograjo«. Ali ko Abraham žrtvuje sina Izaka: »Bralec je prav prebral, gospod je ukazal abrahamu, naj mu žrtvuje lastnega sina, to je storil povsem prostodušno, kot bi prosil za kozarec vode, ko si žejen, kar pomeni, da mu je bilo to v navadi, očitno zelo zakoreninjeni. Logično, običajno, skratka človeško bi bilo, da bi abraham gospoda nekam poslal, a tega ni storil.« In se sprašuje: »Kakšen gospod je to, ki ukaže očetu, naj ubije lastnega sina?«
V romanu je vse polno posrečenih, hudomušnih pripomb »na račun« Svetega pisma oziroma boga. Ob prizoru s Sabejci in Kaldejci se pripovedovalec čudi, »da lahko satan po mili volji razpolaga s sabejci in kaldejci za uresničevanje svojih lastnih interesov, s še večjim začudenjem nas navdaja dejstvo, da je bilo satanu dovoljeno izkoristiti naravni pojav, kot je orkan. /.../ Skratka, ali satan zmore veliko več, kot si mislimo, ali pa smo priča strašnemu prizoru tihega sporazuma, če nič drugega, vsaj tihega, med maligno in benigno platjo sveta.« Saramago torej skozi vsem znano zgodbo kritizira sodobno družbo in človeka v njej. Pravi, da smo si s tem, ko smo si izmislili boga, postali nevede tudi njegovi sužnji ... Božja jeza v Svetem pismu je jeza, ki smo si jo izmislili ljudje. In tu postavlja ključno vprašanje: Zakaj vsa ta žrtvovanja, krutosti, prelivanja krvi, nečloveškosti, obsodbe, trpljenja?
Roman je bil ob izidu poleg naklonjenih ocen deležen tudi zelo ostrih kritik, ki jih je po Saramagovem mnenju naročila Katoliška cerkev. Leta 2010, že po pisateljevi smrti, je bil nominiran za nagrado portugalskega Telecoma za književnost.

Recenzija Bukla

Lani umrli Saramago (1922–2010), nobelovec leta 1998, je že v nekaterih svojih prejšnjih delih dokazal, da je pisatelj, ki si upa stopati čez rob politično korektnega pisanja. Tako je v Evangeliju po Jezusu Kristusu (1991, sl. prevod 2005) povsem nedogmatsko obravnaval Kristusa, ki se upira volji svojega očeta. K biblijski temi pa se je vrnil tudi v svojem zadnjem romanu, ki je izvirno izšel pred dvema letoma (Barbara Juršič je prevedla tudi njegov Esej o slepoti in prej omenjeni Evangelij), v njem pa ima osrednjo vlogo biblijski lik Kajn. Potem ko ubije svojega brata, ker je imel bog (ki ga, kot druge like, Saramago ves čas piše z malo začetnico) njegovo daritev raje kot Kajnovo, se zanj začne potovanje skozi čas in prostor, na katerem je priča različnim (prirejenim) biblijskim dogodkom, od uničenja Sodome in Gomore prek gradnje Babilonskega stolpa in Noetove barke, kjer je ob njenem pristanku Kajn edini smrtnik, ki še ostane bogu. Saramago skozi ta roman, ki je sprožil tudi mnoga nasprotovanja, kritizira bogovo krutost oziroma kaže ljudem, da so si dobro in zlo v podobi boga in hudiča izmislili sami, nebesa in pekel pa obstajajo samo v njihovih glavah. Delo, s katerim je Saramago še zadnjič razdelil svoje bralce.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...