Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Kako vojak popravi gramofon

Saša Stanišić
Kako vojak popravi gramofon
23,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2008
ISBN 978-961-241-282-1
Prevod Marko Trobevšek
Spremna beseda Amalija Maček

Tehnične lastnosti
trda vezava
22 x 13,5 cm
311 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
bosansko leposlovje

Založnik o knjigi

Kako vojak popravi gramofon je prvoosebna pripoved avtobiografsko obarvanega lika Aleksandra Krsmanovića, ki je tako kot avtor sam pol srbske, pol bošnjaške (muslimanske) krvi ter odrašča v Višegradu, mestu na Drini z znamenitim kamnitim mostom iz naslova Andrićevega romana. Roman je preplet mnogih zgodb, ki blestijo v nepozabnih opisih likov, dedkov in babic, tet in stricev, in v prizorih minulih sanj, ki smo jih sanjali pod skupnim imenom Jugoslavija. Moč in prepričljivost romana sta zlasti v majhnih, zaokroženih, pogosto zelo živo opisanih podobah Balkana, v opisih tistega, kar je bila Jugoslavija za otroke sedemdesetih let. In vseskozi je zraven Drina, nevsiljiva osrednja junakinja romana, ki nemo spremlja dogajanje. Knjiga je topla in pisana, čeprav se sanje tragično končajo: z vojno in razpadom Jugoslavije. Zato bo slovenski bralec knjigo razumel mnogo bolje kot bralci drugod po svetu.

Saša Stanišić (1978, Višegrad, BiH) od leta 1992 živi v Nemčiji, kamor je pri štirinajstih letih s starši, očetom Srbom in materjo Bošnjakinjo, zbežal pred vojno v Jugoslaviji. S svojim prvencem in doslej tudi edinim romanom Kako vojak popravi gramofon (2006) je nase pritegnil pozornost, o kakršni lahko mnogi, tudi že uveljavljeni avtorji, le sanjajo: roman bodo brali v nič manj kot 27 jezikih, po knjižni predlogi so posneli zvočno knjigo in zgodbo celo uprizorili na gledaliških odrih v Gradcu. Takoj po izidu leta 2006 je bila knjiga v ožjem izboru za prestižno Nemško knjižno nagrado v sklopu Frankfurtskega knjižnega sejma, leta 2007 pa je Saša Stanišić prejel ugledno nagrado Adalbert von Chamisso Preis, ki jo podeljujejo avtorjem, ki prihajajo iz drugih okolij, a pišejo v nemškem jeziku.

Recenzija Bukla

V nemščini napisani roman predstavlja knjižni prvenec mladega avtorja, ki se je z družino med bosansko vojno iz Bosne preselil v Nemčijo. To mu omogoča, da na vojne grozote v nekdanji domovini gleda z zdravo distanco in celo s humorjem, kar bi se morda komu zdelo tudi sporno. Kljub časovni in prostorski oddaljenost pa Stanišićeva pripoved ni objektivna, saj zgodbo podaja skozi oči prvoosebnega pripovedovalca Aleksandra, ki je med vihranjem vojne še otrok, torej je tudi njegovo razumevanje dogodkov pogosto naivno, včasih pa že kar zastrašujoče pronicljivo. Poleg vojne pomemben segment romana predstavlja tudi protagonistova družina, ki je napol srbska, napol bošnjaška, vsekakor pa tipično balkanska. Tako posebno vrednost romanu dajejo prav člani junakove družine in nepozabni opisi družinskih dogodkov – tako je na primer slavje ob obiranju sliv, ki se šibi od hrane, pijače, glasbe in plesa. Za jugo­nostalgike.

Polona Prodnik

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...