Kartonaste škatle

Recenzija Bukla

Druga Lambdina knjiga iz zadnjega paketa je manj eksplicitna. Tom Lanoye, ki piše v flamščini, je kot pesnik izbruhnil v začetku osemdesetih let, ko je v duetu s prijateljem začel z recitali po nočnih lokalih od Genta do Utrechta. Kljub temu da še ni dopolnil petdeset let (letnik 1958), je za njim zavidljivo število del, saj je tudi dramatik, performer, esejist, prav tako pa tudi znan avtor kratkih zgodb ter romanopisec, pri čemer sodijo Kartonaste škatle iz leta 1991 med njegova najbolj odmevna dela. V njem se na neposreden, humorno ironičen in hkrati modernistični način (občasno z bralcem knjige vstopa v interaktivni monolog) loteva svoje mladosti in prvih homoerotičnih izkušenj, ko se je počasi, zaradi spleta okoliščin, obrnil proti istemu spolu. Izogiba se pretirane sentimentalnosti in svoje življenje opisuje z odkritim humorjem, mestoma pa tudi s strogo nadzorovano ironijo. »Če že kdo hrani kartonaste škatle, potem jih hrani zaradi njihove vsebine in nikoli zaradi škatle same.«

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.