Kintsugi telesa
Senka Marić
| Založba | Sanje |
| Zbirka | Sanje. Roman |
| Leto izdaje | 2021 |
| ISBN | 978-961-274-214-0 |
| Naslov izvirnika | Kintsugi tijela |
| Leto izdaje izvirnika | 2018 |
| Prevod | Aleksandra Rekar |
mehka vezava
20 x 12,5 cm
160 g
143 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
bosansko leposlovje
Založnik o knjigi
V romanu Kintsugi telesa, katerega naslov nežno odstira samo bistvo knjige, sledimo glavnemu toku pripovedi, ki je prepleten s slikovitimi utrinki spominov, ki nas vračajo v otroštvo in odraščanje junakinje te avtobiografske knjige. Slog Senke Marić je poetičen in minimalističen, posredovane zgodbe pa izvirajo iz resničnih in vsakodnevnih življenjskih zapletov. Junakinja romana bojuje zasebno in tiho vojno z boleznijo, vendar to ni le knjiga o bolezni, ampak gre predvsem za popis boja za dostojanstvo posameznika, za njegovo čutnost in eros. Ni dovolj napisati, da gre za roman o boju, njegova skrita moč je predvsem v pesniških opazovanjih, ki so enaka kirurški potezi čopiča na platnu. Poleg očitne umetniške vrednosti besedila pa nam ta pogumna in boleče izpovedna knjiga, napisana na podlagi težkih osebnih izkušenj, ponuja prepotrebno upanje za zmago nad smrtjo.
Senka Marić (rojena leta 1972 v Mostarju, BiH) je pisateljica, pesnica, esejistka in literarna prevajalka. Izdala je pesniške zbirke Odavde do nigdje, To su samo riječi in Do smrti naredne. Je prejemnica več literarnih nagrad, vključno z evropsko viteško/pesniško nagrado za leto 2013 in prvo nagrado Zija Dizdarevića leta 2000. Je urednica spletnega portala za literaturo, kulturo in umetnost strane.ba.
Recenzija Bukla
Kintsugi je japonska umetniška tehnika popravljanja razbitih keramičnih predmetov s tekočim zlatom ali platino, pri kateri ni cilj, da zabrišejo poškodovana mesta, temveč jih poudarijo in tako tudi opozorijo na njihovo zgodovino. Bosanska pisateljica in pesnica Senka Marić (1972) je to besedo še kako upravičeno uporabila v naslovu svojega izvirnega fragmentarnega romana, napisanega z naturalistično odkritostjo, ki smo ga zdaj dobili v prekrasnem prevodu Sovretove nagrajenke Aleksandre Rekar. Že samo podajanje zgodbe je neobičajno, saj gre za drugoosebno pripoved, v kateri spoznamo protagonistko, njeno otroštvo in sedanjost in – kar je najpomembnejše – njeno telo! Ko pred desetletjem in pol odkrijejo raka pri njeni materi, je junakinja enako prepričana, da sama bo in hkrati tudi ne bo zbolela za to boleznijo. Strupena časovna puščica potem vendarle zadene tudi njo, tako da se začne odisejada reševanja njenega telesa, psihofizično spopadanje z boleznijo, ki vodi do presenetljivih uvidov vase in glede okolice. Intenziven roman!
Samo Rugelj, Bukla 159
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
