Klateži Dharme

Recenzija Bukla

Kerouaca (1922–1969), ameriškega pisatelja in pesnika francoskih korenin, poeta ceste in potepanja, najbolj poznamo po njegovem romanu Na cesti (1957), ki je bil do zdaj edino njegovo delo, prevedeno v slovenščino v vseh njegovih različicah, končno pa je po desetletjih zapletov dobil tudi svojo filmsko priredbo. Klateži dharme so »potepuški«, delno avtobiografski roman, ki je izšel leto pozneje, z resničnimi osebami (in tudi spremenjenimi imeni) kot glavnimi junaki. Njegova osrednja lika sta pripovedovalec in pisatelj Ray Smith, ki se spoprijatelji s pesnikom, mislecem in neverjetno inspirativnim zenbudističnim klatežem Japhyjem Ryderjem (osnova zanj je bil še živeči pesnik Gary Snyder). Potem pa skupaj filozofirata in se potepata naokoli ter se še z enim prijateljem namenita osvojiti visoko goro Matterhorn v Sierri Nevadi, izkušnja pa pripovedovalca spodbudi, da se odloči prihodnje poletje sam preživeti kot varuh pred požari v enem ameriških naravnih parkov. Hvalnica samoti in potepanju, hkrati pa bistro in intenzivno izpisan roman (s spremno besedo Andreja Blatnika), ki dokazuje, da bi Kerouac v slovenščini zaslužil še kak roman (predlagam Big Sur).

Samo Rugelj, Bukla 84-85

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.