Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Klovn Šalimar

Salman Rushdie
Klovn Šalimar
33,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2008
ISBN 978-961-241-292-0
Prevod Uroš Kalčič
Spremna beseda Nikolai Jeffs

Tehnične lastnosti
trda vezava
22 x 13,5 cm
528 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
indijsko leposlovje

Založnik o knjigi

Življenje Maxa Ophulsa se konča z umorom – ubijalec je njegov šofer, musliman Noman Šer Noman. Sprva se zdi, da je motiv politične narave, saj je bil Max indijski veleposlanik in vodja ameriške protiteroristične organizacije, a se pozneje izkaže, da je vzrok povsem drugačen …
Deveti roman Salmana Rushdieja je zgodba o Maxu Ophulsu, njegovem morilcu in njegovi hčerki – pa tudi o ženski, ki je povezovalni člen med njimi. Vendar je v Klovnu Šalimarju glavna zgodba le del zgodbe – to je roman o ničemer in hkrati o vsem, kjer dogodki prihajajo od nikoder in od vsepovsod; nič ni stalno, nič ni za zmeraj, vse je spremenljivo in hkrati med seboj povezano. Pripoved, v kateri je polno nasprotij, presenetljivo, svojo skladnost kaže navzven, v toku pripovedi, pa tudi v njenem bistvu: značaji oseb so zelo realistični, način pisanja narativen. Vse to ima najboljšega izmed možnih rezultatov: neprecenljiv bralski užitek. Dogajanje je osredotočeno na štiri osebe, pravzaprav na popis osebnih zgodovin, tu pa prideta do izraza Rushdiejeva bogatost jezika, ki ne skriva metaforičnosti in prikritega humorja, in neverjetna razgledanost, s katero popisuje dogodke.
Roman je po vsebini in temah, ki jih ta lahko odpira, tako kompleksen, da enostranske ali dokončne oznake zanj skorajda niso mogoče. Je ljubezenska zgodba, ki se sprevrže v maščevanje, poklon lepoti kulturno mešanega Kašmirja, kjer pozneje zadivja vojna, ljudska pripoved, ki prehaja v politični triler. Gre tudi za širok geografski in zgodovinski razpon: od Kalifornije prek Evrope do Kašmirja, od nacistične Evrope do razmaha terorizma.
To je knjiga brez središča, je vlak, ki na poti pobira potnike in jih pelje naprej …, v svet kulturnih raznolikosti morda, kjer religijsko in etnično različne kulture lahko sobivajo le, če se znebijo fanatičnih in ideoloških spon … Zagotovo ideja, ki nam v sedanjosti veliko sporoča …

Enfant terrible sodobnega literarnega sveta se je predvsem po tistem, ko so iranske oblasti zaradi romana Satanski stihi zanj razglasile fatvo, s svojimi deli redno pojavljal na skoraj vseh seznamih finalistov za najuglednejše svetovne literarne nagrade. Med njimi, poleg Bookerjeve nagrade, velja omeniti nagrado »booker bookerjev« (2008) za roman Otroci polnoči, britanska kraljica pa ga je celo razglasila za viteza. Klovn Šalimar je bil med ožjimi finalisti za literarno nagrado Whitbread (zdaj Costa). Avtor, ki v romanih skoraj nikoli ne obide Indije, je znan predvsem po političnih temah, ki jih v svojih delih vedno mojstrsko poveže z življenjem slehernika. Kljub temu, da njegovi romani veljajo za svetovno klasiko, imajo tudi nezgrešljivo značilnost trivialne literature – izredno široko množico bralcev.

Recenzija Bukla

Poleg treh romanov – Otroci polnoči, Satanski stihi in Mavrov poslednji vzdih – imamo v slovenščino prevedeno tudi Rushdiejevo nagrajeno mladinsko delo Harun in morje zgodb. Sedaj pa med nas prihaja še leta 2005 izdani roman Klovn Šalimar, ki ga spremlja tudi poglobljena študija Nikolaija Jeffsa.
Roman, ki žanrsko sega vse od ljudske pripovedke do tragedije, romance in vojnega romana, je razdeljen na pet poglavij. Vsako od njih je posvečeno eni od glavnih oseb romana in je pisano, čeprav ne brez distance in mnogih stranpoti, iz gledišča naslovne osebe. Začne se v Los Angelesu z atentatom na ostarelega Maxa Ophulsa in nas potem spiralno vodi skozi mesta, dežele in dogodke, ki so se zgodili pred tem dogodkom. Na individualni ravni pripoveduje o ljubezenskem trikotniku med rosno mladima zakoncema – hindujko Bunji in muslimanom Šalimarjem – ter Maxom, priletnim veleposlanikom ZDA v Indiji, s katerim se Bunji zaplete v razmerje in ima hčerko Kašmiro. Ta osebna, celo intimna zgodba pa je – značilno rusdiejevsko – obenem alegorija kompleksnega razmerja med Indijo, Pakistanom in Kašmirjem. Osrednja tema romana je nasilje, ki je resda globalno, značilno tako za »Vzhod« kot »Zahod«, a obenem določeno z vsakokratnimi družbenimi okoliščinami. Prav to spoznanje pa odpira, kot poudarja Jeffs, »možnosti ustvarjanja novih zgodb, idej in družb«. Zato tudi prihodnost, tako kot zaključek romana, ostaja odprta in ni ne dokončno pesimistično ne dokončno optimistično zasnovana.

Maša Ogrizek

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...