trda vezava
21,5 x 14,5 cm
430 g
262 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje
O knjigi
Pričujoča knjiga o knjigah prikazuje avtorja, ki se – po njegovih lastnih besedah – na stara leta oklene branja. Pred nami tako razgrne spisek knjig, ki jih še ni prebral, ima pa trden namen, da se branja loti. Pripoved tako preskakuje s knjige na knjigo, z avtorja na avtorja, in hkrati na željo, da bi tudi avtor sam še kaj napisal. Ko se branja končno loti, ga zmotijo knjige, ki imajo nekatere dele podčrtane. Nato ga pri branju zmotijo posvetila v knjigah in hkrati želja, da bi v svoji prihodnji knjigi obravnaval prav posvetila. Da bi jih ustrezno raziskal in nabral zadostno število, odide v antikvariat, a tam z bridkostjo ugotovi, da je pred davnimi leti najhujše, najbolj neumno in najbolj osladno posvetilo napisal prav sam.
Milan Kleč (1954) je eden najbolj plodovitih sodobnih slovenskih avtorjev, poznan je kot izvrsten prozni fabulator in kronist vsakdanjega življenja. Prejel je nagrado zlata ptica (1982) in sedem sekretarjev SKOJA (1989) ter istega leta, tj. 1989, tudi Župančičevo nagrado. Leta 2006 je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za književnost.
Recenzija Bukla
Malce drugačna knjiga o knjigah. Kleč (1954), samosvoj slovenski pisatelj z obsežnim literarnim opusom, se v svojem novem delu, mešanici memoarskih zapiskov in literarizirane satire, s svojim prepoznavno kramljajočim, tu in tam humornim, cinično naivnim in bralno nedolžnim pristopom tokrat loti knjig, ki jih je prebral, skušal prebrati ali pa jih še ima namen vsaj vzeti v roke. Pri tem se z načetimi knjigami literarno poigrava na različne načine, navaja citate iz njih, kar prostodušno komentira kot razlog, zakaj jih ne more več brati naprej (pri čemer priznava, da je prebral vsaj tisto, kar je pretipkal v svoje besedilo), ali pa biografske podatke že umrlih pisateljev. Denimo takega, da je avtor s svojim delom skušal preživeti svoje otroke, vzame smrtno resno in potem skuša sam pri sebi doumeti, kako taka dodatna informacija vpliva na njegovo zaznavanje branja in prebranega. Kleč o knjigah piše tudi širše, postavi se, denimo, v vlogo človeka, ki živi v stanovanju brez ene same knjige, potem pa pogled spremeni, ko vanj pač prinese eno knjigo in postane človek ene same knjige. Tako bistroumno preigrava različne človekove odnose do knjig, od knjige kot medija prek avtorjev kot stvariteljev vsebine do sebe kot pasivno-aktivnega akterja v tem knjiž nem svetu. Hvalnica knjigam po Klečevo.
Samo Rugelj, Bukla 141
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
