Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Ko je oslica zagledala angela

Nick Cave
Ko je oslica zagledala angela
33,10 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2011
ISBN 978-961-241-550-1
Naslov izvirnika And the Ass Saw the Angel
Leto izdaje izvirnika 1989
Prevod Andrej Pleterski
Spremna beseda Andrej Pleterski
Urejanje Špelca Mrvar

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 15,5 cm
730 g
328 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
avstralsko leposlovje

Založnik o knjigi

Kot se na prvi pogled zdi, da je Nick Cave najbolj nenavaden Avstralec, to velja tudi za njegov prvi roman Ko je oslica zagledala angela (And the Ass Saw the Angel, 1989). A le na prvi pogled. Cave je roman pisal, po njegovih navedbah, v precej skrajnih in obsesivnih razmerah, v obdobju, ko je živel v Zahodnem Berlinu, tik pred padcem Berlinskega zidu: »Bil sem precej odtujen od sveta. Zelo obsedeno obdobje.« Ob tej izjavi bi si lahko zamislili precej kaotičen roman, vendar nas preseneti njegova verističnost, močna nazorna zgodba in fabulativna kvaliteta, ki si jo je avtor dobro zamislil.
Roman se dogaja v Ukulorski dolini, dogajanje pa se vrti okrog verske ločine ukuliti. Nick Cave v Oslici temeljito razišče zgodovino okvarjene psihe svojih likov in splete izjemno slikovito in silovito povest o ozkogledi verski licemernosti, ki se nasilno sooča z dušo drugačnega posameznika in ga pahne na rob in čez. Kot njegovi glasbeni liki, ki se opotekajo ob robu civilizirane družbe, pijani in umazani in osamljeni, se tudi glavni lik romana Evkrid znajde v svetu, za katerega avtor ni predvidel nobene utehe, zgolj nelagodno zavetje za zidom »normalnosti«.
Ko je oslica zagledala angela je danes kultna knjiga v vseh angleško pišočih kulturah in tistih mnogih, ki premorejo njen prevod. Predvsem bralci pa so jo v zaupanju, da je enako nepopisna kot Cavova glasba, vzeli za svojo. V njej je avtor ozvočil žalost v samoti odrinjenosti. Ne preseneča torej, da ji je odmeril neprimerno več prostora kot lepoti, nedolžnosti, ljubezni, dobroti. A kot dokazuje njegov roman, si v literaturi hrepenenje in žalost mesto izborita veliko lažje, saj sta po svoji naravi bolj intimna in ne pod tolikšnim pritiskom ihte in nuje glasbene industrije. Delo se sicer bere kot logični podaljšek temačnega sveta, ki ga je ustvarjala že njegova glasba, vendar si v njem neobremenjen z dolžino posamezne skladbe končno lahko da duška in preveri svoj ustvarjalni in domišljijski domet, ki sega do nebeških višav.

Recenzija Bukla

Roman Ko je oslica zagledala angela je Nick Cave tri leta pisal v Berlinu in s pisanjem končal leta 1989, torej v trenutku, ko je bila kariera tega avstralskega rokerja v polnem zamahu, Evropa pa tik pred združitvijo. Sin profesorja jezika ter matere knjižničarke je s pisanjem romana stopil na počasno pot odvajanja od različnih odvisnosti, ob tem pa se še naprej družil s temačnimi motivi, zlepljenimi s pritajenim humorjem. V zgoščeni pripovedi razgrajuje vprašanje (nasilne) smrti v povezavi z družinsko disfunkcionalnostjo in odnosom do religije. Prav toliko kot natančno zamišljeni zgodbi se posveča detajlom vzdušja, psihotičnosti likov ter vratolomnosti jezika, pri čemer je osrednji lik Evkrid Evran že v maternici zaznamovan z alkoholom in smrtjo brata dvojčka, ko pa umrejo še njegovi starši, po nareku vesti usodno poseže v groteskno sekto ukulitov.

Žiga Valetič, Bukla 74-75

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...