Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Kristalni svet

J. G. Ballard
Kristalni svet

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba KUD Police Dubove
Zbirka Solaris
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-702-043-4
Naslov izvirnika The crystal world
Leto izdaje izvirnika 1966
Prevod Ana Jasmina Oseban

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13 cm
192 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
leposlovje > znanstvenofantastični roman
britansko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Angleški zdravnik Edward Sanders odpotuje v fiktivno republiko Kamerun, ki jo upravlja francoska vojska, da bi sredi pragozda poiskal kliniko, kjer delata njegova prijatelja, zakonca Clair. Osrednjo gospodarsko panogo, kop diamantne rude, v celoti nadzorujejo evropske korporacije. Ko Sanders prispe v Port Matarre, naleti na skrivnosten pojav – nekakšen virus oziroma rastlinska kuga transformira pokrajino, živa bitja in sploh vse, kar pride z njo v stik, v kristal. Zdi se, da se ta postopek odvija z neobičajno hitrostjo; kmalu so namreč prizadeti tudi drugi deli planeta. Kar kristalizira, preide v stanje nekakšne hibernacije. Edino, kar lahko do neke mere upočasni proces kristalizacije, so dragulji. Zaradi nebrzdane eksploatacije in tihotapskih mrež pa postajajo dragulji vse redkejši in vrtoglavo dragi. Postkolonialna problematika se tako premeša z distopijo, ali pa obratno, bralec se giblje po trhlih tleh nenehno spreminjajočega se sveta zavesti in form. Ballard preigrava še enega od scenarijev apokaliptične katastrofe, ki jo povzroči človeštvo z neizprosnim izkoriščanjem naravnih virov. Mati Narava se človeškemu početju ultimativno upre, človeka uniči, da bi sama preživela in se obnovila iz lastne sile.

Ballardovo simbolno upovedovanje afriškega sveta lahko beremo tudi kot metaforo premišljevanja o prostoru in času. Sooča nas z dilemo, kaj bi se zgodilo, če bi se tako prostor kot čas na videz ustavila, in katere vrednote in veščine bi v tem primeru postale ključne za preživetje. Človek v svojem absurdnem prepričanju, da je krona stvarstva, pogosto izgublja izpred oči širšo sliko: v primerjavi z vesoljem je Zemlja le neznaten drobec prahu. Morda lahko na življenje na našem planetu vplivajo tudi naključni dogodki, ki so se zgodili nekje v vesolju in jih človek ni zmožen zaznati in razumeti, kaj šele predvideti ali se pred njimi zavarovati? Poleg kritike zavoženih (post)kolonialnih razmer se roman tako loteva temeljnih vprašanj človeštva in krhkosti njegovega obstoja.

O AVTORJU

Britanski pisatelj J. G. Ballard se je rodil leta 1930 v Šanghaju. Po napadu na Pearl Harbor so družino zaprli v taborišče za tujce, od koder so se šele leta 1946 vrnili v Anglijo. Leta 1962 je objavil svoj prvi roman Potopljeni svet (The Drowned World), ki sta mu sledila spekulativna romana Goreči svet (The Burning World, 1964), pozneje objavljen kot Suša (The Drought, 1965, slov. 2014), in Kristalni svet (The Crystal World, 1966), s katerimi je vpeljal literarni stil, ki je po njem celo dobil naziv ballardovski in označuje »distopično modernost«.

Izkušnje iz kitajskega taborišča je povzel v  romanu Imperij sonca (Empire of the Sun, 1984), po katerem je režiral film Steven Spielberg, zanj pa je dobil tudi vrsto nagrad (Black Memorial Prize, Booker Prize). Leta 1991 je napisal njegovo nadaljevanje Prijaznost žensk (The Kindness of Women). Omeniti je treba vsaj še postmodernistični roman Razstava krutosti (The Atrocity Exhibition, 1970), ki so ga primerjali z romani W. S. Boroughsa, »skrajno kontroverzni« Trk (Crash, 1973), po katerem je posnel film David Cronenberg, ter Stolpnico (High-rise, 1975), ki je bila filmsko upodobljena v režiji Bena Wheatleyja.

Ballard je umrl leta 2009 v Londonu.

Recenzija Bukla

Sklepni del Ballardove neformalne znanstvenofantastične trilogije (o prvih dveh delih, Suši in Potopljenem svetu smo v Bukli že pisali) je izvirno izšel leta 1966, z njim pa je Ballard ustvaril še en izvirni katastrofični roman. Vse tri romane lahko beremo tudi metaforično in celo vse bolj aktualno, pri tem pa je Kristalni svet tudi svojevrstna postkolonialna aluzija, saj v njem spremljamo protagonista, zdravnika Edwarda Sandersa, ki se odpravi v džungelski Kamerun, da bi tam obiskal kliniko svojih prijateljev. Ob obisku opazi čuden pojav – pokrajina in bitja okoli njega pod vplivom nekak­šnega virusa kristalizirajo ter se dobesedno spreminjajo v nepremični svet. To Sandersa vznemiri do te mere, da se odloči vse skupaj podrobneje raziskati, radovednost pa ga povleče proti nepredvidljivim dogodkom in negotovi usodi. Za ljubitelje znanstvene fantastike s psihološko podloženo premiso in romanesknimi liki.

Samo Rugelj, Bukla 152

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...