Leica format

Založnik o knjigi

V grobem bi kot poglavitna tematska vozlišča romaneskne pripovedi lahko navedli izkušnjo izkoreninjenosti, nezaceljive travme osebne in evropske (vojne) preteklosti, holokavst, rušilno zlo balkanskih in evropskih nacionalizmov, hoteno in namerno »izgubo« spomina, fuge – pogubne spominske luknje ... S formatom leica, imenovanim tudi mali format, se je fotografija uveljavila kot dokumentarni žanr in dokument časa, Drndićeva pa se v romanu poigrava z dokumentarnostjo izmišljije: kakor ena sama fotografija ne more ujeti vse kompleksnosti nekega zgodovinskega trenutka, kaj šele zgodovinskega toka, tako tudi ena sama naracija vselej zaobseže le posamični izsek. Nemara se je prav zato odločila za fragmentarno strukturo romana, v katerem preplete zgodovino nekega hrvaškega mesta s svojo in s preteklostjo svoje družine, z zgodovino medicinskih poskusov na ljudeh in anamnezo sifilisa. Te dozdevno obrobne »odrezke neke celote« pa poveže karseda umno: razkrivanje prepletov posameznih pripovednih niti spremlja bralca še dolgo po tem, ko prebrano pisanje odloži. Po mnenju literarne zgodovinarke in kroatistke dr. Andree Zlatar gre za univerzalen in odlično napisan roman o taboriščih in begunstvu, za slogovno in zvrstno izstopajoče delo v sodobni hrvaški literarni ustvarjalnosti.