Mali otok

Recenzija Bukla

Vsestranska angleška pisateljica jamajškega rodu Andrea Levy je kot temnopolta priseljenka na Otoku že v svojih zgodnjih delih obravnavala tematiko preseljevanja in integracije v družbo. Zaradi svojih korenin se ni nikoli počutila popolnoma Londončanka, hkrati pa je mesto vzela za svoje. Tako se tudi v večkratnem dobitniku literarnih nagrad, romanu Mali otok, loteva vprašanja migracij in iskanja posameznikove identitete v multikulturnem okolju.
Roman je postavljen v leto 1948, prelomno tako za britansko zgodovino, ki se je še soočala s posledicami druge svetovne vojne, kakor tudi za pisateljičine starše -- sovpada z njunim prihodom v Anglijo. Skozi usode vpletenih, nam prek jezikovno barvitih dialogov mimogrede ponudi vpogled v razumevanje tega povojnega zgodovinskega obdobja.
Levyeva nas mojstrsko popelje skozi življenja glavnih junakov, tako da knjige zlepa ne odložimo. Komaj se soočimo z osebno zgodovino posameznega protagonista, že nas preseneti trenutno dogajanje temnopoltih najemnikov stanodajalke Queenie Bligh, ki v času odsotnosti moža Bernarda, ki se je \"zataknil\" na poti z vojne v Indiji in ne glede na nestrpnost družbenega okolja priseljencem oddaja sobe. Med najemniki je dostojanstveni in inteligentni Gilbert z ženo Hortense, kot vstali od mrtvih pa se jim pridruži že odpisani mož gospodarice. Da pa je medkulturni konflikt popoln, belka rodi neželenega temnopoltega otroka, kar ustvari ozračje zapletenih odnosov, ki navkljub \"črnim in belim\" niso nikoli le enobarvni.

Martina Guzelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.