Melanholija I

Založnik o knjigi

Jon Fosse je eden vidnejših sodobnih norveških literatov; morda bolj znan po dramah, tudi na slovenskih odrih smo videli uprizorjeni dve, obe zloženi v njegovem prepoznavnem zabrisanem stilu, brez velikih konfliktov, zato pa izpisani z dvignjeno, pesniški približano in ritmizirano govorico. Je tudi plodovit pesnik in prozaist, ravno njegov roman Melanholija I, je najpogosteje prevajan in je utrdil njegov prozaistični sloves. Melanholija I je, zdi se, biografija norveškega slikarja, krajinarja Larsa Herterviga (1830 – 1902), kakršno izpiše pripovedovalec tretjega dela romana, pisatelj Vidme, spodbujen s Hertervigovo sliko, ki jo vidite na naslovnici. Fosse poskuša ujeti tisto, kar je občutil Lars, kadar je slikal najbolje, kar je občutil Vidme, ko je gledal Larsovo krajino; tisto svetlobo, ki je Lepota, svetlobo, ki jo lahko ujame in zajame umetnina in jo prenese naprej. Na gledalca ali na bralca. Tako svetloba potuje, iz roda v rod, na slikah in v literaturi, v kompozicijah iz besed, v glasbi in naslikanih oblakih, tako potujejo nomadi lepote, nomadi za svetlobo, iz roda v rod.