Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Mesto v ogledalu

Mirko Kovač
Mesto v ogledalu
37,96 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Cankarjeva založba
Zbirka Moderni klasiki
Leto izdaje 2013
ISBN 978-961-231-938-0
Prevod Stanka Rendla
Spremna beseda Matej Bogataj
Urejanje Zdravko Duša

Tehnične lastnosti
trda vezava
24,5 x 15,5 cm
780 g
358 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
srbsko leposlovje

Založnik o knjigi

Mesto v ogledalu je po avtorjevih izjavah njegovo zadnje delo, ki se ukvarja s spomini in družinsko tradicijo, s kolektivnim spominom iz krajev njegovega odraščanja. Hercegovina po drugi svetovni vojni, Dubrovnik, mesto sanj in hrepenenja, neulovljivi lik veseljaškega očeta in okruški družinskega izročila v svetu, ki postaja popolnoma drugačen – vse to spremlja pripovedovalca še dolgo potem, ko ta zapusti kraje svojega otroštva.

Mirko Kovač, 1938, je eden najpomembnejših pripovednikov s tako imenovanega srbohrvaškega jezikovnega območja. Na književno prizorišče je stopil burno, z romanom Gubilište (Morišče, 1962), ki je zbudil zgražanje in politično kritiko. Njegov prozaistični opus – Moja sestra Elida (1965), Ruganje s dušom (Posmehovanje z dušo, 1976), Životopis Marine Trifković (Življenjepis Marine Trifković, 1971), Vrat materinega telesa (Vrata od utrobe, 1978, slovenska izdaja 2004), Kristalne rešetke 1995, (slovenska izdaja 2000) in druga dela – pomembno dopolnjujejo esejistične zbirke, najvidnejša je Evropska trulež (Evropska trohnoba, 1986), in filmski scenariji (Lisice, Okupacija v 26 slikah). Dobitnik Njegoševe, Andrićeve, BIGZ-ove, NIN-ove, Nazorjeve, Herderjeve in nagrade švedskega PEN ter Vilenice 2003.

Recenzija Bukla

Anekdota iz romana za začetek. Avtorjev oče je, v času, ko je njegova trgovina propadala, grška brata Paranos pa sta nekaj stran odprla novo prodajalno, svojega sina nagovarjal, naj jima na steno napiše Pojdite v Grčijo, vendar mladi Mirko Kovač ni želel ubogati, saj je vedel, da so Paranosovi v tem mestu staroselci. Še več, ker je bil zaljubljen v hčerko enega od njih, je takoj po odprtju odšel tja po nakupih in se z njimi pohvalil očetu. Ko ga je ta vprašal, koliko je plačal, se je zlagal, da mu je gospodar vrnil denar in ga pogostil. Oče ga je pogledal s svojim nemirnim nasmeškom, potem pa iz svojega »sefa«, kot je pravil žepku za hude čase v svojem suknjiču, izvlekel nekaj bankovcev in mu jih dal z besedami: »Nič slabši nisem od Grka. Povabi in pogosti tisto malo sladko Grkinjo.« Oče ga je nagradil, ker ni ubogal, kaj ni to čudovito, ugotavlja Kovač (1936), eden »najpomembnejših pripovednikov t. i. srbohrvaškega območja«, v tem prekrasnem avtobiografskem romanu, v katerem nas v stilu družinske kronike pelje po hercegovski-črnogorski-dubrovniški krajini sredi preteklega stoletja, ki kipi od večreligijske multikulturnosti. Pri tem nam na zgodovinskem ozadju ves čas streže z drobnimi, a tudi srce parajočimi osebnimi zgodbami, ki jih obvezno začini z digresijami v slogu kavarniških debat in pregovarjanj ter nam z vsem tem zriše tako neponovljivo sliko Balkana, da bi bila v filmski podobi (Kovač je seveda tudi znani scenarist) nedvomno resna konkurenca Tornatorejevim filmskim prikazom zlatih let bivanja v malih italijanskih mestih (Kino Paradiž, Malena). Roman kot spominjanje.

Samo Rugelj, Bukla 93

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...