Metulj

Recenzija Bukla

»Naslov romana je metafora za odraščanje. To je čas, ko je treba premisliti stvari, sprejeti odgovornost za dejanja, postaviti cilje in sprejeti sebe v socialnem okolju, ki je človeku dano z rojstvom, torej doživeti metamorfozo iz otroka v odraslega. Roman Metulj je predvsem psihološki portret štirinajstletnice, nesramno zasačene na poti k odraslosti,« je v spremni besedi čudovito povzela profesorica Dragica Haramija. In res, Rozina se trenutno ne počuti preveč dobro v svoji koži, zdi se ji, da je predebela, nima pravih prijateljic, starši je ne razumejo, starejša brata ji nekaj prikrivata in šele ko se zaupa mladi elegantni sosedi, se zdi, da njeno življenje dobiva pravo obliko. Pri tem seveda ne računa na spletke in sebične namere odraslih, zato jo odkrita resnica sprva še bolj prizadene. V popolnem življenjskem kaosu pa se mora kot gosenica – prek faze bube – čisto sama preobraziti v čudovitega metulja in uresničiti svoje potenciale. Avstralska pisateljica je ta roman namenila tako mladim kot tistim starejšim, ki se s posebno občutljivostjo spominjajo negotovega odraščanja.

Renate Štrucl

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.