Mi, živi

Recenzija Bukla

V Ameriki naturalizirana Rusinja Ayn Rand (1905–1982), ki se je čez lužo preselila po oktobrski revoluciji, zaradi družbeno izzivalnih romanov pridobiva na aktualnosti tudi pri nas, saj smo predlani dobili prevod njenega romana Izvir (1943), sedaj pa je v novi knjižni zbirki Nostalgija, ki bo prinašala malce pozabljene ali pa zapostavljene moderne klasike, izšel njen prvenec Mi, živi (iz leta 1936). Obsežnost je skupna beseda za njene romane (svojevrsten rekorder je Atlas je skomignil, ki ima v nekaterih izdajah tudi več kot tisoč strani), kar je morda malo nenavadno, če je kraj dogajanja v Ameriki (kot je, denimo, v Izviru New York tridesetih let dvajsetega stoletja), bolj logično pa postane, če se roman dogaja v Rusiji, iz katere smo vajeni tovrstnih klasičnih romanov. Osrednja junakinja romana Mi, živi je deloma avtobiografsko zasnovana Kira Argunova, ki se skupaj z razlaščeno družino vrne s Krima, kamor so se zatekli, nazaj v Petrograd, ki ga zaznamujejo sovražne razmere sovjetske Rusije v dvajsetih letih. Njena integracija v okolje pa ne poteka brez težav, saj je svobodomiselnega duha, hkrati pa je strastna ženska, ki se, zato da bi rešila ljubljenega moškega, zaplete z idealističnim komunistom, s čimer postane del usodnega ljubezenskega trikotnika.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.